<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184068"><dc:title>Vzpostavitev in karakterizacija mišjih jetrnih organoidov v kupolah Matrigela</dc:title><dc:creator>Gartner,	Breda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampreht Tratar,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organoidi</dc:subject><dc:subject>Matrigel</dc:subject><dc:subject>vzpostavitev</dc:subject><dc:subject>karakterizacija</dc:subject><dc:subject>elektroporacija</dc:subject><dc:description>Organoidi so pomanjšani in poenostavljeni tridimenzionalni modelni sistemi organov in vitro, ki se samoobnavljajo, samoorganizirajo ter izražajo funkcionalnost, ki je podobna organom in vivo. Prvi cilj magistrske naloge je bil vzpostavitev dveh kultur jetrnih organoidov v kupolah Matrigela. Prvo kulturo smo vzpostavili iz krioprezerviranih jetrnih organoidov iz miši linije C57BL/6, kupljenih v podjetju StemcellTM Technologies (oznaka SC), drugo kulturo pa iz primarnih celic jeter miši (oznaka OI), prav tako linije C57BL/6. Za vsako kulturo smo testirali dve različni gojišči, in sicer komercialno gojišče (oznaka SC) ter v laboratoriju pripravljeno gojišče (oznaka HM). Drugi cilj je bil karakterizacija morfoloških, molekularnih in funkcionalnih lastnosti organoidov, s čimer smo želeli ovrednotiti njihovo podobnost z jetrnim tkivom miši ter uporabnost kot in vitro modela. Z uporabo elektroporacije pa smo želeli oceniti njihovo primernost za uporabo pri elektrokemoterapiji. Uspešno smo vzpostavili tri skupine organoidov, in sicer OI_HM, SC_HM in SC_SC. OI_SC skupine organoidov nismo uspeli vzpostaviti. Vse vzpostavljene kulture so izkazovale podobno dinamiko rasti in med njimi nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri karakterizaciji organoidov smo ugotovili, da smo pri vseh treh skupinah večinoma vzpostavili holangiocitno in ne hepatocitno kulturo organoidov. Vzpostavljeni organoidi so namreč izražali nižjo količino genov, značilnih za hepatocitne organoide (Alb, Cyp1a2, Cyp3a11 in HNF4a) in povišano količino genov, značilnih za holangiocitne organoide (Krt19). Tudi pri histološki analizi s H&amp;E barvanjem je večina organoidov izkazovala morfologijo značilno za holangiocitne organoide. S PAS barvanjem pa smo glikogen potrdili le pri nekaterih organoidih, s čimer smo dodatno dokazali, da je večina vzpostavljenih organoidov holangiocitnih. Ne glede na to, smo vzpostavljene organoide uporabili za poskuse elektroporacije, kjer smo dokazali, da vzpostavljene organoide lahko uspešno elektroporiramo s propidijevim jodidom (PI) in bleomicinom (BLM).</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-25 08:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184068</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
