<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184038"><dc:title>Jezikovno izpopolnjevanje na slovenskih ministrstvih</dc:title><dc:creator>Gorenjak,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovno izpopolnjevanje</dc:subject><dc:subject>uradovalni jezik</dc:subject><dc:subject>ministrstva</dc:subject><dc:subject>pisno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava jezikovna izpopolnjevanja na slovenskih ministrstvih in
njihov pomen pri pripravi jasnih, pravilnih in razumljivih uradovalnih besedil. V ospredju
je vprašanje, kako zaposleni ocenjujejo svoje jezikovno znanje in obstoječa jezikovna
izpopolnjevanja in kako gledajo na umetno inteligenco kot pomoč pri pisanju in
reševanju jezikovnih težav. Namen raziskave je bil preučiti, kako učinkovita so
obstoječa izpopolnjevanja in kaj povzroča zaposlenim pri pisanju največ težav.
Pri pripravi diplomskega dela sta bili uporabljeni kvalitativna in kvantitativna metoda
dela. Intervju z vodjo Upravne akademije je ponudil vpogled v organizacijo obstoječih
jezikovnih izpopolnjevanj, z anketo med zaposlenimi na vseh 19 ministrstvih pa so bili
zbrani podatki o njihovih izkušnjah z jezikovnimi izpopolnjevanji, samooceni njihovega
jezikovnega znanja, najpogostejših težavah in uporabi orodij umetne inteligence pri
pisanju.
Rezultati kažejo, da zaposleni jezikovna izpopolnjevanja večinoma ocenjujejo kot
koristna, hkrati pa so izrazili podporo njihovemu pogostejšemu izvajanju in ocenili, da
bi bila poleg izpopolnjevanj lahko koristna tudi preverjanja znanja. Kljub visoki
samooceni znanja se pri pisanju pojavljajo negotovosti, predvsem pri rabi ločil,
pravopisu, skladnji in oblikovanju jasnih besedil. Raziskava je pokazala, da zaposleni
umetno inteligenco vse pogosteje uporabljajo kot podporno orodje pri preverjanju
pravilnosti in oblikovanju besedil.
Ugotovitve ponujajo izhodišča za izboljšave jezikovnih izpopolnjevanj, zlasti v smeri
širjenja tematske ponudbe, večje dostopnosti programov, jasnejših povratnih
informacij in premišljenega vključevanja orodij umetne inteligence. Delo prispeva k
boljšemu razumevanju jezikovnih potreb zaposlenih na ministrstvih in odpira možnosti
za nadaljnje raziskovanje učinkov jezikovnih izpopolnjevanj ter odgovorne rabe
umetne inteligence v upravnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[P. Gorenjak ]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 12:00:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184038</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>