<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184027"><dc:title>Model za izračun kratkostičnih izgub v energetskem transformatorju</dc:title><dc:creator>Plevnik,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Danijel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kratkostične izgube</dc:subject><dc:subject>dodatne izgube transformatorja</dc:subject><dc:subject>model za napoved izgub transformatorja</dc:subject><dc:subject>energetski transformator</dc:subject><dc:subject>magisteriji</dc:subject><dc:description>Transformator je elektromagnetna naprava, ki prenaša električno energijo med različnimi
napetostnimi nivoji. Med prenosom nastajajo izgube, ki povzročajo segrevanje in zmanjšujejo
izkoristek transformatorja. Kljub visokim izkoristkom proizvajalci stremijo k nadaljnjemu
zmanjšanju in obvladovanju izgub. Ohmske izgube in izgube v magnetnem jedru so relativno
dobro določljive, večja negotovost pa ostaja pri izgubah v ostalih delih transformatorja, tako
imenovane dodatne izgube. Čeprav te običajno prispevajo majhen delež k skupnim izgubam,
njihovega vpliva ne smemo zanemariti, saj lahko povzročijo lokalne vroče točke in s tem
vplivajo na delovanje transformatorja.
V prvem delu naloge je izvedena podrobna analiza izbranega tipa transformatorja. Obravnavani
so aktivni deli in ključni konstrukcijski elementi: magnetno jedro, navitja, jarmske in stebrne
letve, magnetni zasloni ter transformatorski kotel. Za vsak element so opredeljeni
konstrukcijski parametri in specifične materialne lastnosti, ki so ključni za izdelavo natančnega
numeričnega modela. Poseben poudarek je namenjen analizi nastanka dodatnih izgub v
konstrukcijskih elementih in navitjih.
Na podlagi ugotovitev analize prvega modela je bil v drugem delu zasnovan poenostavljen
model, namenjen napovedovanju izgub transformatorja v fazi načrtovanja. Ohmske izgube
navitij so izračunane analitično na podlagi parametrov transformatorja, medtem ko so izgube v
vezeh ocenjene s pomočjo novo razvite semiempirične enačbe. Vrtinčne izgube v navitjih so
določene analitično na podlagi 3D magnetnega polja. Izgube v ostalih prevodnih elementih so
določene s 3D modelom, ki vključuje glavne komponente: kotel, stebrne in jarmske letve ter
magnetne zaslone. Rezultati poenostavljenega modela so verificirani z izmerjenimi vrednostmi,
na podlagi česar je bila določena metoda z največjo natančnostjo za napoved kratkostičnih
izgub.
Metodološki del vključuje definicijo materialnih lastnosti, generiranje mreže končnih
elementov in robnih pogojev v okolju Ansys Maxwell 3D. Električne in magnetne
karakteristike komponent so povzete po programski knjižnici in specifikacijah materialov.
Poleg tega so podani: izračun vdorne globine za zajetje vrtinčnih tokov, konfiguracija
kvazistatičnega reševalnika in način vzbujanja navitij. S takšno postavitvijo modela je
omogočena numerična evalvacija ohmskih in dodatnih izgub, kar predstavlja podlago za
validacijo modela s primerjavo z meritvami kratkega stika.</dc:description><dc:publisher>K. Plevnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 08:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
