Vloga učiteljev razrednega pouka pri razvijanju bralne pismenosti in spodbujanju bralne motivacije učencev od 1. do 5. razredaJanežič, Maša (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) branjepismenostbralna spretnostbralna pismenostbralna motivacijavloga učiteljev razrednega poukaRezultati mednarodne raziskave PISA (Programme for International Student Assessment) dokazujejo, da je bralna pismenost že leta šibkejše področje slovenskih učenk in učencev, saj so njihovi rezultati vsako leto nižji in segajo pod povprečje držav članic OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Bralna pismenost je zmožnost, ki se razvija vse življenje, a vendarle imajo pri postavitvi temeljev za dobro razvito bralno pismenost zelo pomembno vlogo tudi učitelji razrednega pouka. Razdeljena je na devet temeljnih gradnikov, ki jih morajo učitelji razrednega pouka dobro poznati za ustrezno pomoč in vodenje učencev pri razvijanju njihove bralne pismenosti. Eden izmed gradnikov je tudi bralna motivacija, ki je zelo tesno povezana z bralno pismenostjo. Učitelji razrednega pouka imajo pri spodbujanju bralne motivacije ključno vlogo, saj lahko z uporabo različnih pristopov, izbiro učnih metod, učnih oblik in učnih dejavnosti pomembno vplivajo na odnos učencev do branja. Na področju bralne pismenosti sicer obstaja že vrsta raziskav, tudi mednarodnih (PISA, PIRLS – Progress in International Reading Literacy Study), vendar pa jih primanjkuje na področju same vloge učiteljev razrednega pouka pri razvijanju bralne pismenosti in spodbujanju bralne motivacije. Empirični del magistrskega dela temelji na deskriptivni in empirični kvantitativni metodi, pri čemer smo za raziskovanje uporabili kvantitativen pristop. Želeli smo ugotoviti, kako in na kak način učitelji razrednega pouka vplivajo na razvoj bralne pismenosti, kako in na kak način spodbujajo bralno motivacijo pri učencih in kako se izbira uporabljenih načinov med učitelji razrednega pouka tudi razlikuje. Raziskovali smo s pomočjo spletnega vprašalnika in v vzorec zajeli 150 učiteljev razrednega pouka, ki v tekočem šolskem letu poučujejo v slovenskih osnovnih šolah. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka izražajo visoko stopnjo strinjanja glede pomembnosti svoje vloge pri razvoju bralne pismenosti in spodbujanju bralne motivacije učencev od 1. do 5. razreda. Prav tako učitelji razrednega pouka izražajo visoko stopnjo strinjanja glede bralne pismenosti kot temelja ostalih pismenosti ter bralno motivacijo kot zelo pomemben dejavnik za oblikovanje bralnih navad in razumevanje branja kot življenjske vrednote. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka za razvijanje bralne pismenosti in spodbujanje bralne motivacije učencev uporabljajo pester nabor učnih metod, učnih oblik in učnih dejavnosti. Za razvijanje bralne pismenosti in spodbujanje bralne motivacije najpogosteje uporabljajo učno metodo dela z besedilom in učno metodo igre, slednjo ocenjujejo kot najučinkovitejšo. Med najpogosteje uporabljene učne oblike so uvrstili individualno delo, ki ga ocenjujejo tudi kot najučinkovitejšo učno obliko za razvijanje bralne pismenosti in spodbujanje bralne motivacije. Kot najpogosteje uporabljena učna dejavnost za razvijanje bralne pismenosti je bil izbran pogovor o prebranem besedilu, za spodbujanje bralne motivacije pa avtonomija pri izboru besedila. Obe učni dejavnosti sta se izkazali kot najučinkovitejši za določeno področje. Rezultati raziskave kažejo, da se med učitelji razrednega pouka ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede izbora učnih metod, učnih oblik in učnih dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti in spodbujanje bralne motivacije glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave učiteljem razrednega pouka in ostali pedagoški stroki omogočajo pomemben vpogled v dejansko stanje in pomembnost njihove vloge pri razvijanju bralne pismenosti in spodbujanju bralne motivacije. Zbrani podatki lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju in za razvoj dobre pedagoške prakse.M. Janežič20262026-06-24 08:30:34Magistrsko delo/naloga184025sl