<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184020"><dc:title>Črevesna mikrobiota nedonošenčka</dc:title><dc:creator>Glavica,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perme,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>disbioza</dc:subject><dc:subject>probiotična terapija</dc:subject><dc:subject>bakterijska kolonizacija</dc:subject><dc:subject>neonatalni razvoj</dc:subject><dc:description>Uvod: Črevesni mikrobiom pri novorojenčkih, zlasti nedonošenčkih, igra ključno vlogo pri razvoju imunskega sistema in zdravju. Raziskave kažejo, da je mikrobiota nedonošenčkov manj raznolika, z več patogenimi bakterijami. Probiotiki, dojenje in fekalna transplantacija so obetavne terapije za obnavljanje zdrave mikrobiote in preprečevanje disbioze. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vlogo črevesne mikrobiote pri nedonošenčkih, zlasti njen razvoj, ključne bakterijske vrste in povezavo probiotikov na zdravje otrok. Poudarek je na razumevanju, kako se mikrobiota razvija v prvih tednih življenja ter kako lahko prehranske in mikrobiološke intervencije izboljšajo zdravstvene izide nedonošenčkov. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki je temeljila na sistematičnem pregledu literature. Iskali smo vire med leti 2020–2025 v angleščini in slovenščini, v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Taylor &amp; Francis. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali iskalno strategijo. Izmed 1702 zadetkov smo izbrali 13 virov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem in raziskovalnim vprašanjem. Vire smo ocenili glede na kakovost in tematsko ustreznost. Rezultati: Rezultati sistematičnega pregleda so pokazali, da se črevesna mikrobiota nedonošenčkov razvija počasneje kot pri donošenčkih, z večjo prisotnostjo patogenih bakterij in manjšo raznolikostjo. Ključne bakterije za zdrav razvoj vključujejo Bifidobacterium spp., Lactobacillus spp. in Bacteroides spp. Na razvoj mikrobiote vplivajo način poroda, prehrana in izpostavljenost antibiotikom. Uporaba probiotikov pozitivno vpliva na kolonizacijo koristnih bakterij in zmanjšanje tveganja za nekrotizirajoči enterokolitis. Kljub obetavnim rezultatom so potrebne dodatne raziskave za določitev optimalnih sevov in odmerkov probiotikov. Razprava in zaključek: Razvoj črevesne mikrobiote nedonošenčkov se bistveno razlikuje od razvoja pri donošenih novorojenčkih. Zunanji dejavniki, kot so način poroda in prehrana, vplivajo na sestavo mikrobiote, kar poudarja pomen spodbujanja vaginalnega poroda in dojenja. Probiotiki so obetavni za izboljšanje zdravja nedonošenčkov, vendar potrebujemo več raziskav za optimizacijo protokolov in prilagoditev intervencij. Razumevanje razvoja mikrobiote nedonošenčkov je ključno za izboljšanje neonatalne oskrbe, smiselno pa bi bilo razviti individualizirane pristope in standardizirane smernice za uporabo probiotikov.</dc:description><dc:publisher>[T. Glavica]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 07:46:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184020</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
