<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184018"><dc:title>Vloga delovne terapije pri osebah z onkološkimi obolenji</dc:title><dc:creator>Jurman,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtske intervencije</dc:subject><dc:subject>onkološki bolniki</dc:subject><dc:subject>obvladovanje simptomov</dc:subject><dc:subject>obvladovanje simptomov</dc:subject><dc:description>Uvod: Onkološka obolenja predstavljajo pomemben zdravstveni problem, saj vplivajo na telesno, psihološko, kognitivno in socialno funkcioniranje posameznika ter pomembno zmanjšujejo kakovost življenja. Bolezen in njeno zdravljenje pogosto povzročata utrujenost, bolečino, zmanjšano telesno zmogljivost, kognitivne težave ter omejitve pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, kar pomembno vpliva na kakovost življenja. Pri celostni obravnavi oseb z onkološkimi obolenji ima pomembno vlogo tudi delovna terapija, ki s pomočjo različnih intervencij spodbuja samostojnost, vključevanje v vsakodnevne aktivnosti ter ohranjanje življenjskih vlog. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati znanstveno literaturo s področja delovne terapije pri osebah z onkološkimi obolenji ter ugotoviti, katere metode, tehnike in strategije so najpogosteje uporabljene. Metode dela: Izveden je bil sistematičen pregled literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in OTseeker. V končno analizo je bilo vključenih devet člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Vključeni članki so bili ocenjeni tudi z vidika metodološke kakovosti in relevantnosti glede na raziskovalno vprašanje. Rezultati: Tematska analiza literature je pokazala, da se delovnoterapevtske intervencije najpogosteje osredotočajo na pet področij: izboljšanje izvajanja osnovnih dnevnih aktivnosti, obvladovanje utrujenosti in upravljanje z energijo, psihosocialno podporo in samoregulacijo, kognitivne strategije ter vračanje na delo. Delovnoterapevtske intervencije so prilagojene individualnim potrebam posameznika in se izvajajo v različnih okoljih, kot so bolnišnično, ambulantno, domače in delovno okolje. Med najpogosteje uporabljenimi intervencijami so prilagoditve okolja, uporaba pripomočkov, trening aktivnosti, tehnike varčevanja z energijo, postavljanje ciljev, edukacija ter različne kognitivne in psihosocialne strategije. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je delovna terapija pomemben del celostne obravnave oseb z onkološkimi obolenji, saj prispeva k izboljšanju funkcionalne samostojnosti, učinkovitejšemu obvladovanju simptomov, večji socialni vključenosti ter boljši kakovosti življenja. Delovnoterapevtske intervencije posameznikom omogočajo boljše prilagajanje posledicam bolezni in zdravljenja ter podpirajo njihovo aktivno vključevanje v vsakodnevno življenje. Kljub temu je področje še vedno premalo raziskano, zlasti v slovenskem prostoru, zato so potrebne nadaljnje raziskave in večje vključevanje delovnih terapevtov v multidisciplinarne time.</dc:description><dc:publisher>[N. Jurman]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184018</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
