<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184012"><dc:title>Pomen izobraževanja za socialno vključenost starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Mujaković,	Anela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Samaluk,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje starejših</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>socialni kapital</dc:subject><dc:subject>ljudske 
univerze</dc:subject><dc:subject>medgeneracijsko učenje</dc:subject><dc:description>Sodelovanje izobraževalnih programov in dejavnosti Večgeneracijskega centra (VGC) na 
Ljudski univerzi Tolmin s starejšimi odraslimi pomembno prispeva k njihovi socialni 
vključenosti. Namen magistrske naloge je bil preučiti, kako izobraževanje odraslih in 
dejavnosti VGC vplivajo na funkcionalno in čustveno vključenost starejših odraslih, krepitev 
njihovega socialnega kapitala, občutek pripadnosti lokalni skupnosti ter zmanjševanje 
osamljenosti in socialne izključenosti. 
V teoretičnem delu smo izhajali iz analitičnega modela socialne vključenosti (De Greef idr. 
2014), koncepta socialnega kapitala ter vloge ljudskih univerz pri spodbujanju aktivnega 
staranja in medgeneracijskega učenja ter pri gradnji socialnih omrežij. Empirični del temelji na 
kvalitativni študiji primera, v kateri smo izvedli polstrukturirane intervjuje s petimi 
udeleženkami programov (starih od 68 do 82 let) in dvema zaposlenima na Ljudski univerzi 
Tolmin. Podatke smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo. 
Ugotovili smo, da programi (jezikovni tečaji, digitalna pismenost, ročna dela – pletenje in 
kvačkanje, ustvarjalne delavnice in kuharske delavnice) močno prispevajo k zmanjšanju 
osamljenosti, krepitvi samoučinkovitosti, širitvi socialnih mrež ter občutku sprejetosti, 
koristnosti in pripadnosti lokalni skupnosti. Udeležba starejšim vrača smisel življenja po 
upokojitvi, spodbuja njihovo aktivno participacijo (npr. prostovoljstvo, izdelava daril za dom 
starejših) in krepi socialni kapital. Medgeneracijsko učenje se izkazuje kot izjemno koristno 
tam, kjer je prisotno (npr. sodelovanje s šolo), vendar je zaradi organizacijskih ovir in nizkega 
zanimanja mlajših generacij še vedno premalo razvito. Glavne ovire za še večjo vključenost 
predstavljajo časovna stiska, logistični izzivi in nizka udeležba moških. 
Rezultati kažejo, da je za uspešno socialno vključevanje starejših nujno premišljeno 
načrtovano, izvedeno in evalvirano timsko delo znotraj ljudskih univerz in večgeneracijskih 
centrov, ki ga mora aktivno spodbujati tudi vodstvo ustanove. Ljudske univerze se tako 
izkazujejo kot ključni prostori za kakovostno, dostojanstveno in vključujoče staranje v lokalni 
skupnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 07:16:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184012</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
