<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183992"><dc:title>Protiglivna aktivnost bakterijskih izolatov rodu Bacillus iz cvetnega prahu</dc:title><dc:creator>Bračič,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefanič,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zdovc,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>protiglivna aktivnost</dc:subject><dc:subject>Bacillus sp.</dc:subject><dc:subject>Ascosphaera apis</dc:subject><dc:subject>Aspergillus flavus</dc:subject><dc:subject>Aspergillus fumigatus</dc:subject><dc:subject>okamenela zalega</dc:subject><dc:subject>poapnela zalega</dc:subject><dc:subject>Apis mellifera</dc:subject><dc:description>Glivne bolezni čebelje zalege predstavljajo pomemben dejavnik zmanjševanja vitalnosti kolonij medonosne čebele (Apis mellifera), pri čemer izstopata poapnela zalega (povzročitelj Ascosphaera apis) in okamenela zalega (povzročitelja Aspergillus flavus in Aspergillus fumigatus). Protiglivno aktivnost 1182 sevov rodu Bacillus, izoliranih iz cvetnega prahu, smo ovrednotili z namenom določitve njene pojavnosti, intenzitete in širine ter preverjanja vpliva okoljskih dejavnikov (lokacija panjev in čas vzorčenja) in povezave med izraženo aktivnostjo in vrstno pripadnostjo sevov. Protiglivno aktivnost sevov smo določili s testi inhibicije rasti gliv v prisotnosti bakterij Bacillus sp. in jo ovrednotili z ordinalno lestvico stopenj inhibicije. Največji delež sevov bakterij je imel protiglivno aktivnosti proti A. apis, sledi aktivnost proti A. fumigatus, najnižji delež pa proti A. flavus. Najvišjo stopnjo inhibicije je doseglo 16,2 % sevov proti A. apis, 16,9 % proti A. fumigatus in 10,4 % proti A. flavus. Aktivnost proti vsem trem glivam je izkazovalo 13,6 % sevov, medtem ko 19,7 % sevov ni izkazovalo aktivnosti proti nobeni glivi. Sočasno pojavljanje aktivnosti med glivami je bilo šibko, kar potrjuje specifične profile delovanja sevov Bacillus sp. Lokacija vzorčenja je pomembno vplivala na pojavnost protiglivne aktivnosti, medtem ko vpliv obdobja vzorčenja ni bil statistično značilen. Rezultati kažejo, da se sevi rodu Bacillus razlikujejo tako v prisotnosti kot tudi v intenziteti protiglivne aktivnosti, pri čemer ima pomembno vlogo vrstna pripadnost. Vrsti Bacillus velezensis in Bacillus subtilis sta izstopali tako po deležu sevov z izraženo protiglivno aktivnostjo, kot tudi po njeni intenziteti. Sevi rodu Bacillus tako predstavljajo raznolik in taksonomsko specifičen vir protiglivno aktivnih bakterij z velikim potencialom za biološko obvladovanje glivnih bolezni čebel.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Bračič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-23 13:09:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183992</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
