<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183973"><dc:title>Razvoj in optimizacija metode za določanje karagenanov</dc:title><dc:creator>Florjan,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Cigić,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraševec,	Ida	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>karagenan</dc:subject><dc:subject>velikostnoizključitvena kromatografija (SEC)</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>Karagenani so pomembni polisaharidi naravnega izvora, ki se pretežno uporabljajo v prehrambni industriji – v Evropski uniji imajo oznako E 407. Poznamo jih več vrst, najpomembnejši pa so kapa, jota in lambda karagenan (κ, ι in λ). Razlikujejo se v osnovnih sladkornih enotah in številu sulfatnih estrskih skupin, ki nadomestijo hidroksilne. Dodatek karagenanov hrano zgosti, služijo pa tudi kot emulgatorji. Nespremenjeni karagenani v splošnem niso problematični za zdravje ljudi, česar pa ne moremo trditi za razpadne produkte, poligenane. Ravno zato je učinkovita metoda za določitev molske mase karagenanov zelo pomembna.
V diplomskem delu sem si zadal razviti in optimizirati metodo velikostnoizključitvene kromatografije za določitev različnih vrst karagenana. Prvi korak je vključeval izbiro primernih topil za standarde karagenanov, ki bodo kasneje služila kot mobilne faze. Topnost sem preveril v MQ-vodi in 0,1 M raztopinah NaNO3 ter LiCl pri različnih temperaturah. Ustrezna so bila vsa tri topila, raztopine pa sem pred injiciranjem segreval eno uro pri 80 °C.
Nadaljeval sem s preizkušanjem treh kolon: TSKgel G3000SWXL, Bio SEC-3 in AdvanceBio SEC. MQ-vodo sem zaradi mnogih težav na prvi koloni izločil kot potencialno mobilno fazo in nadaljeval le še z raztopinama soli. Med delom na prvi koloni sem določil ustrezno koncentracijo raztopin karagenanov in optimiziral pogoje ločbe, kot so pretok, temperatura vzorčevalnika in kolone ter volumen injiciranja. Za najboljšo kombinacijo se je izkazala druga testirana kolona, Bio SEC-3, z 0,1 M NaNO₃ kot mobilno fazo. Na izbrani koloni sem preveril ločbo s standardi pululanov z različnimi molskimi masami. Izračunal sem še faktorje dn/dc, ki igrajo ključno vlogo pri določitvi molske mase.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-23 09:50:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
