<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183951"><dc:title>Analiza procesa in kinetike katalitične metanacije v cevnem reaktorju</dc:title><dc:creator>Završek,	Davor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>metanacija</dc:subject><dc:subject>vodik</dc:subject><dc:subject>ogljikov dioksid</dc:subject><dc:subject>empirične funkcije</dc:subject><dc:subject>modeliranje kinetike</dc:subject><dc:description>Metanacija je eden od procesov, s katerimi lahko hkrati rešujemo problem globalnega 
segrevanja ter učinkovito izkoriščanje in shranjevanje električne energije iz obnovljivih 
virov. Proces poteka ob prisotnosti ustreznega katalizatorja, na katerem se odvije kemijska 
reakcija, pri kateri se vodik in ogljikov dioksid pretvorita v metan in vodno paro. V okviru 
magistrskega dela smo z določenimi predelavami že obstoječe eksperimentalne proge za 
izvajanje metanacije izvedli meritve pri različnih temperaturah, vstopnih pretokih in 
razmerjih reaktantov. Rezultati so pokazali, da največ metana nastane pri vstopnem razmerju 
reaktantov CO₂ : H₂ = 1 : 4, pri skupnem vstopnem pretoku reaktantov 20 ml/min v reaktor 
ter pri temperaturi 327 °C v notranjosti reaktorja. Določili smo dve empirični funkciji za 
napovedovanje deleža metana v produktih, ki veljata za obravnavani reaktor. Na podlagi 
teorije smo izpeljali enačbo za modeliranje kinetike reakcije metanacije ter poteka 
koncentracij reaktantov vzdolž reaktorja, pri čemer smo dobljene rezultate primerjali z 
eksperimentalnimi rezultati.</dc:description><dc:publisher>[D. Završek] </dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-23 08:31:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
