Vpliv intenzivnosti obdelave tal in gnojenja na kolonizacijo korenin navadne kostrebe (Echinochloa crus-galli) in abesinske gizotije (Guizotia abyssinica) z arbuskularnimi mikoriznimi glivamiDemšar, Doroteja (Avtor) Maček, Irena (Mentor) arbuskularna mikorizaAM gliveEchinochloa crus-galliGuizotia abyssinicaobdelava talgnojenjetrajnostno kmetijstvoArbuskularne mikorizne (AM) glive tvorijo simbiozo z večino kopenskih rastlin ter pomembno prispevajo k privzemu hranil, vode in odpornosti rastlin na abiotske in biotske stresne dejavnike. Poleg vpliva na rast in prehrano rastlin prispevajo tudi k izboljšanju strukture tal ter zmanjševanju izpiranja hranil. Na njihovo prisotnost in učinkovitost v tleh pomembno vplivajo kmetijske prakse, predvsem intenzivnost obdelave tal, način gnojenja in vnos pesticidov. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv intenzivnosti obdelave tal in različnih načinov gnojenja na kolonizacijo korenin navadne kostrebe (Echinochloa crus-galli) in abesinske gizotije (Guizotia abyssinica) z AM glivami. Zanimalo nas je, kako konvencionalna in ohranitvena obdelava tal ter gnojenje (brez, mineralno, organsko) vplivajo na stopnjo kolonizacije korenin in pojavljanje arbuskulov. Poleg tega smo preučevali vlogo navadne kostrebe kot plevela in abesinske gizotije kot pokrovne rastline pri ohranjanju mikoriznega potenciala tal. Vzorčenje je potekalo v okviru dolgoročnega poljskega poskusa na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Stopnjo mikorizne kolonizacije smo določili z mikroskopiranjem korenin po metodi Trouvelot s sod. (1986). Pri tem smo ocenjevali prisotnost hif in arbuskulov ter izračunali intenziteto mikorize (M %), intenziteto mikorize v koloniziranih delih korenin (m %), gostoto arbuskulov v koreninskem sistemu (A %) in gostoto arbuskulov v delu korteksa z mikorizno kolonizacijo (a %). Rezultati so pokazali, da sta obdelava tal in gnojenje vplivala na mikorizno kolonizacijo, izraziteje pri navadni kostrebi kot pri abesinski gizotiji. Pri navadni kostrebi so bili parametri kolonizacije korenin z mikoriznimi glivami najslabše ocenjeni pri kombinaciji konvencionalne obdelave tal in mineralnega gnojenja (T-NPK), več pa je bilo kolonizacije korenin in arbuskulov pa pri ohranitveni obdelavi tal brez gnojenja ter z organskim gnojenjem. Mineralno gnojenje je statistično značilno zmanjšalo intenziteto mikorize v koreninah navadne kostrebe v primerjavi z obravnavanjem z organskim gnojenjem in brez gnojenja. Pri obeh vrstah je bila kolonizacija praviloma večja pri ohranitveni kot pri konvencionalni obdelavi, vendar večina razlik ni bila statistično značilna. Abesinska gizotija je izkazovala majno stopnjo kolonizacije, vpliv obdelave tal in gnojenja pa pri njej ni bil potrjen. Rezultati kažejo, da kombinacija konvencionalne obdelave tal in mineralnega gnojenja negativno vpliva na razvoj arbuskularne mikorize, medtem ko ohranitvena obdelava tal in organsko gnojenje prispevata k ohranjanju mikoriznega potenciala tal. Navadna kostreba lahko kljub plevelni naravi deluje kot pomemben gostitelj AM gliv, ki lahko poveča mikorizni potencial v kmetijskih tleh, s tem pa tudi potencialno mikorizacijo kulturnih rastlin z lokalno prisotno združbo AM gliv.20262026-06-21 08:30:07Magistrsko delo/naloga183925sl