Evalvacija praks skrbi za zaposlene v zasebni zdravstveni ambulantiDerin, Teja (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) organizacijska podporadobrobit zaposlenihdelovna klimaorganizacija delavodenjeparticipacija.Magistrsko delo obravnava evalvacijo praks skrbi za zaposlene v izbrani zasebni zdravstveni ambulanti brez koncesije. Izhaja iz ugotovitve, da je skrb za zaposlene v zdravstvenem varstvu pomembna ne le z vidika dobrobiti zaposlenih, temveč tudi z vidika kakovosti dela, varnosti pacientov in dolgoročne stabilnosti organizacije. Poseben poudarek je namenjen zasebni ambulanti kot specifičnemu organizacijskemu okolju, v katerem se zaradi majhnosti tima, omejenih virov in večje medosebne odvisnosti prakse podpore pogosto oblikujejo neposredno, situacijsko in manj formalizirano. Namen raziskave je bil oblikovati celostno evalvacijo obstoječih praks skrbi za zaposlene ter prispevati k boljšemu razumevanju njihovih učinkov, omejitev in razvojnih možnosti. Raziskava je kvalitativna, evalvacijska, natančneje formativna. V raziskavo sem povabila populacijo ljudi, ki sodelujejo v delovnem procesu ambulante. Odzvalo se jih je sedem. Podatki so bili zbrani z individualnimi polstrukturiranimi intervjuji v februarju in marcu 2026, nato pa analizirani s tematsko analizo po Braun in Clarke, prilagojeno evalvacijskemu namenu raziskave in dopolnjeno z elementi metode Most Significant Change (MSC) (Davies in Dart, 2005). Rezultati kažejo, da zaposleni prakse skrbi za zaposlene vrednotijo predvsem glede na njihovo smiselnost, pravičnost, dostopnost in usklajenost z vsakdanjim delovnim procesom. Kot ključni dejavniki njihovega doživljanja so se pokazali kakovost timskih odnosov, odprta komunikacija, organizacija dela, občutek slišanosti ter način vodenja. Zaposleni so kot najbolj podporne prepoznavali tiste prakse in spremembe, ki so prispevale k večji psihološki varnosti, boljši povezanosti v timu, večji organizacijski jasnosti in večjemu občutku, da so kot posamezniki in strokovnjaki upoštevani. Raziskava je hkrati pokazala, da formalna prisotnost praks sama po sebi še ne pomeni, da jih zaposleni doživljajo kot učinkovito podporo; kadar so bile uvedene enostransko, brez prilagoditve dejanskim potrebam zaposlenih ali v neustreznem odnosnem in organizacijskem kontekstu, so jih udeleženci pogosto doživljali kot neučinkovite, obremenjujoče ali celo, kot da imajo nasprotni učinek. Najpomembnejše zaznane spremembe po logiki metode MSC so se najpogosteje nanašale na odnose, komunikacijo, občutek varnosti in organizacijo dela, ne pa na simbolne ali materialne oblike podpore. Ugotovitve kažejo, da se učinkovitost praks skrbi za zaposlene v zasebni ambulanti oblikuje predvsem na ravni širšega organizacijskega konteksta in ne le na ravni posameznih aktivnosti. Na podlagi raziskave se kot ključni predlogi za izboljšave kažejo več odprtega, varnega in rednega pogovora, večja vključenost zaposlenih v načrtovanje praks, boljša organizacija dela, več pravičnosti in spoštovanja ter stabilnejše vodstvo. Prakse skrbi za zaposlene so kot smiselne prepoznane predvsem takrat, ko so participativne, prostovoljne, pravične, redne in usmerjene v izboljšanje temeljnih pogojev dela in sodelovanja.20262026-06-20 09:02:19Magistrsko delo/naloga183908sl