<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183901"><dc:title>Vzpostavljanje varnega odnosa z otrokom skozi prizmo razvojne kompleksne travme in na travmo usmerjenega pristopa iz perspektive rejnic</dc:title><dc:creator>Strnad,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mešl,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzpostavljanje varnega odnosa</dc:subject><dc:subject>razvojna kompleksna travma</dc:subject><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>na razumevanju travme utemeljen pristop</dc:subject><dc:subject>rejnice</dc:subject><dc:description>Otroke, ki so v svojem domačem okolju izpostavljeni zanemarjanju, zlorabi in drugim oblikam ogroženosti, lahko država zaščiti z odvzemom iz matične družine in namestitvijo v rejništvo. Otroci v rejništvu imajo pogosto izkušnjo razvojne kompleksne travme, ki pomembno vpliva na njihovo čustveno doživljanje, vedenje in sposobnost vzpostavljanja odnosov ter zaznamuje njihov nadaljnji razvoj. Zaradi teh izkušenj je delo z otroki v rejništvu specifično in zahtevno, saj potrebujejo varne, senzitivne in dosledne odzive odraslih. Ti lahko pomembno prispevajo k njihovemu okrevanju, medtem ko neustrezni odzivi lahko vodijo v poglabljanje stiske ali dodatno travmatizacijo. Ključno vlogo pri tem ima poglobljeno znanje o razvojni kompleksni travmi in teoriji navezanosti ter na razumevanju travme utemeljen pristop, ki predstavljajo temelj za razumevanje otrokovega vedenja in ustrezno odzivanje.

V teoretičnem delu opredelim ključne koncepte razvojne kompleksne travme, teorije navezanosti, na kratko predstavim rejništvo ter se osredotočim na razumevanju travme utemeljen pristop v kontekstu rejništva, vzpostavljanje varnega odnosa z otrokom v rejništvu ter zagotavljanje čustveno varnih odzivov.

V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev raziskovala izkušnje rejnic ter poskušala ugotoviti, kako se spopadajo z izzivi pri sodelovanju z otrokom, ki v odnos prinaša številne zahtevne travmatične izkušnje, s katerimi znanji so opremljene, ter na kakšen način so v celotnem procesu podprte oz. kakšno podporo bi še potrebovale. Osredotočila sem se na načine vzpostavljanja odnosa z otrokom, razumevanje otrokovega vedenja ter njihove vire znanja in podpore. 

Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vloge rejnic pri delu z otroki z izkušnjo travme ter poudarja pomen strokovnega znanja in sistemske podpore pri zagotavljanju varnega in stabilnega odnosa.</dc:description><dc:publisher>[Š. Strnad]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-20 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
