Poučevanje biologije z ustvarjanjem podkastov: vpliv na razumevanje, motivacijo in komunikacijske spretnosti dijakovOvčar, Alen (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) podkastpoučevanje biologijemotivacijakomunikacijske spretnostiinformacijsko-komunikacijska tehnologijaBiologija se pogosto dojema kot zahteven predmet, predvsem zato, ker vključuje številne strokovne termine, abstraktne procese in veliko pomnjenja. Dijaki zato pogosto izgubijo zanimanje za predmet, pri pouku sodelujejo zgolj pasivno in vsebine razumejo le površinsko. Tradicionalni načini poučevanja zato vse težje zadostujejo vsem potrebam sodobnih generacij dijakov. Od učiteljev se pričakuje, da vključujejo veliko aktivnega pouka, samostojnega raziskovanja dijakov in povezovanja njihovega znanja z vsakdanjim življenjem. Sodobni pouk biologije ne sme temeljiti le na posredovanju informacij, temveč tudi na razvijanju kompetenc za življenje v sodobni družbi. Med pomembnimi kompetencami so tako kritično mišljenje, komunikacija, sodelovalno delo, premišljena uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sposobnost samostojnega raziskovanja. Prav podkasti se pri tem kažejo kot zanimivo in učinkovito orodje, saj dijakom omogočajo aktivno vlogo pri učenju biologije. Pri tem ne gre samo za poslušanje vsebin, ampak predvsem za ustvarjanje lastnih podkastov, kjer morajo dijaki raziskati določeno učno vsebino, poiskati ustrezne vire, pripraviti scenarij in na koncu razumljivo ter na zanimiv način približati poslušalcem. Takšen način dela spodbuja višje kognitivne ravni znanja, saj dijaki učno vsebino analizirajo, ovrednotijo in preoblikujejo v smiselno razlago za poslušalce. Raziskave, ki so predstavljene v magistrskem delu, kažejo, da ustvarjanje podkastov pozitivno vpliva na analitično mišljenje, samozavest pri govornem nastopanju in sposobnost razumevanja znanstvenih virov. Pozitivno vpliva tudi na povečano zanimanje za učenje biologije, saj dijaki dobijo občutek večje avtonomije, razvijajo ustvarjalnost, ob tem pa imajo možnost svoj izdelek predstaviti vrstnikom, kar poveča občutek odgovornosti in pomena njihovega dela. Dijaki tako razvijajo tudi komunikacijske spretnosti, saj se učijo jasnega izražanja in argumentiranja stališč. Obstajajo tudi določeni izzivi takšnega pristopa, saj zahteva veliko časa, dobro organizacijo in določeno raven digitalne pismenosti. Dijaki se pogosto prvič srečujejo s snemanjem, montažo in urejanjem zvoka, zato so nujne učiteljeve usmeritve. Učitelj mora projekt dobro načrtovati, določiti jasne cilje in dijake ves čas usmerjati. Pomembno je, da podkast ni zgolj tehnična naloga, ampak da ostane sredstvo za kakovostno učenje biologije.A. Ovčar20262026-06-20 08:31:15Magistrsko delo/naloga183894sl