Uporaba ustvarjalnega giba kot celostnega učnega pristopa med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v SlovenijiFujs, Katarina (Avtor) Geršak, Vesna (Mentor) specialna in rehabilitacijska pedagogikaotroci s posebnimi potrebamicelostni učni pristopustvarjalni gibMagistrsko delo obravnava ustvarjalni gib kot celostni učni pristop med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili otroke s posebnimi potrebami ter predstavili vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji, vključno z osnovnošolskimi programi ter temeljnimi načeli vzgojno-izobraževalnega dela. Obravnavali smo pomen gibanja za celostni razvoj otroka, pri čemer smo predstavili opredelitev gibanja, njegovo povezanost z otrokovim telesnim, kognitivnim in socialno-čustvenim razvojem ter koncept utelešene kognicije in telesno-gibalne inteligentnosti. Opisali smo tudi ustvarjalnost in se osredotočili na učenje – predstavili smo učne metode, učne in zaznavne stile ter značilnosti celostnega in izkustvenega učenja. Osrednji del teoretičnega dela predstavlja poglavje o ustvarjalnem gibu, kjer smo ga opredelili in ga predstavili kot celostni in izkustveni učni pristop ter izpostavili njegove prednosti. Posebej smo obravnavali prednosti uporabe ustvarjalnega giba pri otrocih s posebnimi potrebami, predstavili izsledke raziskav s tega področja ter navedli primere vključevanja ustvarjalnega giba v pouk po različnih predmetnih področjiih. Na koncu teoretičnega dela smo našteli tudi ovire pri njegovi uporabi v praksi. Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri specialni in rehabilitacijski pedagogi v Sloveniji uporabljajo ustvarjalni gib pri svojem delu, kakšno pedagoško vrednost mu pripisujejo ter kateri dejavniki vplivajo na (ne)uporabo v pedagoški praksi. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v raziskavi pa je sodelovalo 96 strokovnih delavcev iz različnih programov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da približno dve tretjini sodelujočih ustvarjalni gib vključuje v svoje delo, pri čemer se pogostost uporabe razlikuje od občasne do skoraj dnevne. Večina sodelujočih ustvarjalnemu gibu pripisuje visoko pedagoško vrednost. Analize niso pokazale statistično pomembnih razlik v uporabi glede na starost, delovno dobo ali okolje delovanja (urbano/ruralno) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Kot ključni dejavnik uporabe so se izkazala stališča do ustvarjalnega giba – bolj pozitivna stališča so bila povezana z večjo verjetnostjo njegove uporabe. Ugotovitve kažejo, da ima ustvarjalni gib pomemben potencial kot celostni učni pristop med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v Sloveniji, vendar njegova uporaba še ni povsem sistematična, na kar vplivajo predvsem odnos posameznika ter dejavniki, kot so pomanjkanje časa, občutek nekompetentnosti ali organizacijske omejitve. Vse to poudarja pomen kakovostnega izobraževanja, dodatnih strokovnih usposabljanj ter sistematične podpore specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pri vključevanju ustvarjalnega giba v vsakodnevno prakso.K. Fujs20262026-06-20 08:30:42Magistrsko delo/naloga183892sl