<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183887"><dc:title>Vključevanje oseb z revmatičnimi obolenji v okupacije</dc:title><dc:creator>Jodl,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacijska identiteta</dc:subject><dc:subject>okupacijska kompetenca</dc:subject><dc:subject>okupacijsko prilagajanje</dc:subject><dc:subject>kvalitativna študija</dc:subject><dc:description>Uvod: Vnetna revmatična obolenja sodijo med pogosta kronična obolenja mišično  skeletnega sistema in vključujejo stanja, kot so revmatoidni  artritis, psoriatični artritis, ankilozirajoči spondilitis, sistemski eritematozni lupus in Sjörgenov sindrom. Zanje značilni simptomi, kot so bolečina, otekanje sklepov, izrazita utrujenost in jutranja okorelost, lahko bistveno zmanjšajo posameznikovo zmožnost vsakodnevnega delovanja. Posledično je pogosto oteženo vključevanje v razne okupacije, ki pomembno prispevajo k oblikovanju življenjskega sloga, socialni vključenosti in splošnemu dobremu počutju. Ključna vloga okupacij je ohranjanje okupacijske identitete, občutka pripadnosti in kakovosti življenja, kljub omejitvam, ki jih prinaša bolezen. Namen: Raziskovali smo, kakšni so pogledi oseb z revmatičnim obolenjem na izvajanje okupacij po nastopu bolezni, kakšne spremembe so bile pri okupacijski identiteti in okupacijski kompetenci, ter kakšno je bilo okupacijsko prilagajanje za nadaljnjo izvedbo željenih okupacij. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo. Podatke smo zbirali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih izvedli s petimi udeleženci z revmatoidnim obolenjem. Pridobljene podatke smo kvalitativno tematsko analizirali. Rezultati: Iz analize je izšlo pet tem, in sicer okupacijska identiteta pred boleznijo, okupacijska kompetenca pred boleznijo, okupacijska identiteta po nastopu bolezni, okupacijska kompetenca po nastopu bolezni ter okupacijsko prilagajanje. Ugotovili smo, da težave zaradi bolezni spremenijo delovanje v vsakdanjem življenju posameznikov. Ob izvajanju nekaterih okupacij so udeleženci postali odvisni od pomoči drugih, kar so pogosto videvali kot negativno izkušnjo, saj je omejena samostojnost povzročila frustracijo. Udeleženci so nekatere okupacije morali opustiti ter se osredotočiti na okupacije, ki so jih še lahko izvajali. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da pri osebah z revmatičnim obolenjem ob nastopu bolezni pride do sprememb okupacijske identitete in kompetence. Za nadaljnjo izvajanje okupacij je potrebno okupacijsko prilagajanje. Udeleženci so morali spremeniti svoj življenjski slog in uporabiti nove strategije za prilagojeno izvajanje okupacij. Razvili so nove vrednote ter prilagodili ali opustili posamezne okupacije. Ugotovitve prispevajo k razumevanju izkušenj oseb z revmatičnimi obolenji in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje na področju delovne terapije.</dc:description><dc:publisher>[J. Jodl]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-20 07:46:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
