<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183879"><dc:title>Poslušanje glasbenih posnetkov v slovenskih glasbenih šolah: sodobni načini dostopanja do zvočnega gradiva ter njegova uporaba pri učiteljih nauka o glasbi</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohak Adam,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelji nauka o glasbi</dc:subject><dc:subject>poslušanje glasbe</dc:subject><dc:subject>digitalni glasbeni posnetki</dc:subject><dc:subject>pretočne platforme</dc:subject><dc:description>Poslušanje glasbe je ena izmed temeljnih dejavnosti pouka nauka o glasbi v slovenskih glasbenih šolah. V magistrskem delu smo obravnavali pomen poslušanja za celostni razvoj bodočih glasbenikov ter vlogo, ki jo pri sodobnem pouku nauka o glasbi igrajo glasbeni posnetki. Poudarili smo povezavo med uporabo glasbenih posnetkov in različnimi didaktičnimi pristopi ter pomen razvijanja pozornosti in motivacije za osmišljeno poslušanje glasbe. 
V teoretičnem delu smo osvetlili razliko med analognimi in digitalnimi zvočnimi posnetki ter podrobneje predstavili različne formate in načine njihove distribucije. Problematizirali smo sodobne usmeritve na področju poslušanja, pri katerih zaradi preprosto dostopnih posnetkov na pretočnih platformah prevladujeta razdrobljena pozornost in fragmentarno poslušanje. Poudarili smo, da imajo učitelji nauka o glasbi ključno vlogo pri razvijanju ozaveščenih, kritičnih in estetsko dovzetnih poslušalcev ter uporabnikov glasbenih posnetkov, saj je sodobno medijsko okolje nasičeno z raznovrstnimi glasbenimi vsebinami, med katerimi je včasih težko razlikovati kakovostne umetniške vsebine. 
Empirična raziskava, izvedena med učitelji nauka o glasbi v slovenskih glasbenih šolah, je pokazala, da ti glasbene posnetke pogosto vključujejo v pouk. Večina anketiranih si je v karieri sicer ustvarila zvočne knjižnice, vendar jih skoraj polovica ne uporablja redno, temveč gradivo pogosto išče sproti v spletnih brskalnikih. Najpogosteje dostopajo do posnetkov prek brezplačne različice pretočne platforme YouTube, ki omogoča preprost dostop do avdiovizualnega gradiva, a je to pogosto pomanjkljivo opremljeno z metapodatki, uporabo pa motijo tudi oglasi. Šole večinoma ne zagotavljajo institucionalnih naročnin na pretočne platforme, čeprav bi si jih pomemben delež učiteljev želel. Ugotavljamo, da učitelji za učinkovito uporabo digitalnih glasbenih posnetkov potrebujejo večjo sistemsko in institucionalno podporo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-20 07:21:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183879</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
