<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183872"><dc:title>Preskrbljenost žensk z železom v rodni dobi v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Hašić,	Majda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavriša,	Živa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>železo</dc:subject><dc:subject>ženske v rodni dobi</dc:subject><dc:subject>preskrbljenost</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje</dc:subject><dc:subject>hemoglobin</dc:subject><dc:subject>serumski feritin</dc:subject><dc:subject>anemija</dc:subject><dc:description>Pomanjkanje železa je eno najpogostejših prehranskih pomanjkanj pri ženskah v rodni dobi. Ženske imajo v tem življenjskem obdobju povečane potrebe po železu zaradi rednih menstrualnih izgub in morebitnih nosečnosti. Na preskrbljenost z železom vplivajo tudi prehranski vzorci, kot sta vegetarijanska in veganska prehrana, ter socioekonomski dejavniki. Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti prehranski vnos železa pri ženskah v rodni dobi 
v Sloveniji, in delež žensk, katerih prehranski vnos železa ne dosega priporočil, ter analizirati povezavo med načinom prehranjevanja, prehranskim vnosom železa in kazalniki 
preskrbljenosti z železom. V prvi del raziskave NutriFem je bilo vključenih 166 žensk, starih 20–49 let. Prehranski vnos energije in izbranih hranil smo ocenili z dvema 24-urnima priklicema jedilnika prejšnjega dne, preskrbljenost z železom z meritvami koncentracije hemoglobina in serumskega feritina v krvi. Večina vsejedih udeleženk in vegetarijank ni dosegla priporočenega dnevnega vnosa železa, medtem ko so veganke v povprečju zaužile 
več železa, vendar izključno v nehemski obliki. Koncentracije hemoglobina v krvi so bile pri večini udeleženk znotraj referenčnih vrednosti, nizke zaloge železa so bile pogostejše, 
zlasti pri udeleženkah z nizkim prehranskim vnosom železa. Rezultati tako nakazujejo trend povezave med nizkim prehranskim vnosom železa in večjo pojavnostjo nizke koncentracije 
hemoglobina, vendar zaradi majhnega števila primerov povezave ni bilo mogoče zanesljivo statistično ovrednotiti. Ugotovitve kažejo, da je nizek prehranski vnos železa izraziteje povezan z nizkimi zalogami železa, medtem ko koncentracija hemoglobina lahko ostane nespremenjena oziroma v referenčnem območju.</dc:description><dc:publisher>[M. Hašić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-20 07:16:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
