Izkušnje žalujočih zaposlenih po vrnitvi na delovno mestoJagodic, Gregor (Avtor) Bajec, Boštjan (Mentor) Poštuvan, Vita (Komentor) izgubažalovanjevračanje na delopodpora organizacijepolstrukturiran intervjuinterpretativna fenomenološka analizaDelovnim organizacijam primanjkuje smernic, kako žalujoče zaposlene ponovno vključiti v delovno okolje (Gilbert in Kelloway, 2021). V magistrski nalogi smo si zadali razviti priporočila delovnim organizacijam za podporo takih delavcev pri uspešni vrnitvi. Ker je žalovanje na delovnem mestu slabo raziskan fenomen, smo morali najprej preučiti individualne izkušnje žalujočih zaposlenih. Zanimala nas je njihova izkušnja vrnitve na delo po smrti bližnje osebe, odnosa med žalovanjem in delom ter podpore njihovih delovnih organizacij. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje na vzorcu 12 redno zaposlenih žensk s povprečno starostjo 46,4 leta (SD = 10,7 let), ki so doživele izgubo bližnjega v obdobju od 1 do 5 let pred raziskavo. Analizirali smo jih po principu fenomenološke interpretativne analize. Žalujoče so bile hvaležne za izraze sočutja iz svojega delovnega okolja, vendar so od nekaterih doživele distanco in so lahko pogrešale osebni stik. Njihovo psihično in fizično stanje je bilo drugačno kot pred izgubo, opažale so spremembe v delovnem vedenju in odnosu do dela. Vrnitev v delovno okolje je lahko prineslo številne pozitivne posledice, vendar le ob stabilnem delovnem okolju in kakovostnih socialnih odnosih – v odsotnosti teh pogojev je bila vrnitev za žalujoče veliko bolj zahtevna. Bistveno več kot podporo delovne organizacije so udeleženke omenjale podporo delovnega okolja. Najpomembnejši vidiki so bili obveščenost delovnega okolja, potrditev izgube, pritiski za hitrejšo vrnitev, sočutje in pripravljenost kolektiva za pomoč, prilagodljivost delovnega časa in okolja ter upoštevanje individualnih potreb žalujočih. Oblikovali smo seznam priporočil za delodajalce in akterje v delovnih okoljih.[G. Jagodic]20262026-06-19 07:15:46Magistrsko delo/naloga183791sl