Spremembe v sestavi in presnovni aktivnosti mikrobioma meduz ob prehodu iz zdrave v starajočo populacijo gostiteljaAžbe, Klara (Avtor) Tinta, Tinkara (Mentor) holobiontželatinozni zooplanktonmikrobiomfluorescenčna in situ hibridizacija (FISH)biokemijska sestavaZadnje raziskave kažejo, da mikrobiom predstavlja ključen in neločljiv del skoraj vsakega organizma. Z gostiteljem tvori t. i. holobiont, v katerem mikrobi aktivno vplivajo na fiziologijo, razvoj in zdravje organizma. Kljub mnogim raziskavam mikrobioma morskih organizmov pa želatinozni zooplankton oziroma meduze kot holobionti ostajajo slabše raziskani. Za meduze so značilna sezonska množična pojavljanja, ki pomembno vplivajo na ekološke in biogeokemijske procese v morskem okolju. Za boljše razumevanje, napovedovanje in morebitno uravnavanje teh pojavov je ključno preučiti dejavnike, ki vplivajo na populacijsko dinamiko meduz, med katere bi lahko spadal tudi njihov mikrobiom. V nalogi smo zato raziskali sestavo in presnovno aktivnost mikrobioma meduz med prehodom iz zdrave v starajočo se populacijo gostitelja. Izbrali smo dva predstavnika želatinoznega zooplanktona: rebračo Mnemiopsis leidyi in klobučnjaško meduzo Aurelia aurita s.l. Vrsti se med seboj filogenetsko razlikujeta ter imata različne življenjske cikle, biokemijsko sestavo in sezonsko dinamiko množičnega pojavljanja v severnem Jadranu. Osredotočili smo se na bakterijska rodova Pseudoalteromonas in Vibrio, saj je predhodno sekvenciranje gena za rRNA 16 S bakterijskih izolatov pokazalo njuno prevlado v mukusu meduz, njuno pomembnost pa potrjujejo tudi predhodne raziskave. Z uporabo fluorescenčne in situ hibridizacije (FISH) in epifluorescenčne mikroskopije smo ugotovili, da je gostota mikrobov v mukusu meduz večja kot v okoliški morski vodi, pri čemer prevladujeta rodova Pseudoalteromonas in Vibrio. Med preučevanima vrstama meduz nismo zaznali večjih razlik v gostoti mikrobov, smo pa pri obeh opazili upad njihove gostote ter spremembe v zastopanosti omenjenih bakterijskih rodov med razvojem populacije gostitelja. S pristopom BONCAT in klik kemijo smo dodatno potrdili metabolno aktivnost bakterij rodov Pseudoalteromonas in Vibrio v mukusu rebrače Mnemiopsis leidyi. Pomemben vpliv na sestavo in delovanje mikrobioma meduz bi lahko imela biokemijska sestava gostitelja, za katero smo sklepali, da se s staranjem organizmov spreminja. Analiza koncentracij proteinov in aminokislin v meduzah, vzorčenih v različnih fazah razvoja populacije, je pokazala, da se med razvojem populacije spreminjajo tako skupne koncentracije proteinov in aminokislin kot tudi zastopanost posameznih aminokislin. Rezultati kažejo, da mikrobiom predstavlja dinamičen in potencialno pomemben dejavnik v življenju in propadanju meduz ter da se njegova struktura spreminja sočasno z razvojem populacije in biokemijsko sestavo gostitelja. Čeprav so potrebne dodatne raziskave na večjem številu osebkov, predstavljajo ugotovitve pomemben prispevek k razumevanju vloge mikrobioma v življenjskem ciklu meduz. V nadaljnjih raziskavah bi lahko podrobneje obravnavali vpliv sprememb biokemijske sestave gostitelja na strukturo mikrobioma ter vlogo mikrobnih skupnosti pri množičnih pojavih želatinoznega zooplanktona v morskih ekosistemih.20262026-06-18 14:50:03Magistrsko delo/naloga183776sl