Stališča starih ljudi do obstoječih oblik dolgotrajne oskrbe.Slavec, Anja (Avtor) Mali, Jana (Mentor) dolgotrajna oskrbaZakon o dolgotrajni oskrbistaranjestari ljudjeruralno okoljesocialno deloMagistrsko delo obravnava stališča starih ljudi do obstoječih oblik dolgotrajne oskrbe. Izhaja iz dejstva, da staranje prebivalstva povečuje potrebo po različnih oblikah pomoči in podpore, hkrati pa odpira vprašanja o tem, kako stari ljudje dolgotrajno oskrbo razumejo, kako dobro poznajo pravice in storitve, ki so jim na voljo, ter kakšen odnos imajo do posameznih oblik pomoči. Posebna pozornost je namenjena starim ljudem v ruralnem okolju, kjer so storitve pogosto slabše dostopne, pomembno vlogo pa imajo tudi družina, sosedje in druge neformalne oblike pomoči. V teoretičnem delu so predstavljeni koncepti: starost in staranje v sodobni družbi, staranje v ruralnem okolju, opredelitev dolgotrajne oskrbe, potrebe starih ljudi po dolgotrajni oskrbi, Zakon o dolgotrajni oskrbi, formalne in neformalne oblike pomoči ter socialno delo s starimi ljudmi. Poseben poudarek je namenjen sodobnim usmeritvam, ki poudarjajo podporo čim daljšemu življenju doma, razvoju skupnostnih oblik oskrbe in prilagajanju pomoči konkretnim potrebam posameznika. Na podlagi intervjujev s starimi ljudmi, ki živijo doma, je bilo ugotovljeno, da stari ljudje pojem dolgotrajna oskrba razumejo večplastno, predvsem kot pomoč pri vsakdanjih opravilih, osebni negi, podpori pri bivanju doma, družabništvu, socialni varnosti in tudi institucionalnem varstvu. Poznavanje Zakona o dolgotrajni oskrbi je med starimi ljudmi večinoma skromno in pogosto omejeno na posamezne informacije, predvsem glede plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tudi seznanjenost s storitvami in programi v lokalnem okolju je neenakomerna. Stari ljudje bolje poznajo predvsem tiste oblike pomoči, ki so povezane z vsakdanjim življenjem v domačem okolju, kot so pomoč na domu, dostava hrane, patronažna služba, organizirani prevozi in dnevni centri. Domovi za stare so med intervjuvanci povezani z varnostjo, oskrbo in pomočjo, pri drugih pa z izgubo domačnosti, samostojnosti in svobode. Druge, skupnostne oblike dolgotrajne oskrbe so praviloma ocenjene bolj pozitivno, predvsem zato, ker omogočajo daljše bivanje doma. Hkrati intervjuvanci opozarjajo na težave z dostopnostjo storitev, pomanjkanje informacij in finančne ovire. Vloga socialne delavke je med starimi ljudmi le deloma prepoznana; tam, kjer jo poznajo, jo najpogosteje povezujejo s svetovanjem, usmerjanjem, pomočjo pri urejanju pravic in podporo v stiski.[A. Slavec]20262026-06-18 09:01:07Magistrsko delo/naloga183761sl