Pogled mladih na vlogo družine pri soočanju z medvrstniškim nasiljemPlevnik, Zala (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) Černe, Gaja (Komentor) nasiljemladostništvodružinska dinamikasistemsko-ekološka teorijaokrevanjesocialno delo z družinoV svojem diplomskem delu sem raziskovala doživljanja mladih z izkušnjo medvrstniškega nasilja. Osredotočila sem se na to, kako so doživljali vlogo svoje družine v procesu soočanja z medvrstniškim nasiljem in kaj bi potrebovali v procesu podpore, odzivanja, okrevanja ter vključenosti družine v proces podpore in pomoči. V teoretičnem delu sem sprva opredelila pojav medvrstniškega nasilja in poleg različnih oblik ter vlog postavila ločnico med konfliktom in nasiljem. Nadaljevala sem s takojšnjo in procesno intervencijo, ki sta sestavni del Protokola, po katerem morajo ravnati institucije ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Zatem sem se osredotočila na družino, pri čemer sem opisala psihodinamske procese, pomen družinske komunikacije in sistemsko-ekološki pogled na človeka. Predstavila sem obdobje mladostništva in opisala specifike družinskega življenja med odraščanjem. Teoretski uvod sem sklenila z opisom k mladostniku in družini usmerjene socialnodelovne prakse na področju medvrstniškega nasilja. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, ki temeljijo na intervjujih z vzorcem osmih mladih oseb; petih ženskih sogovornic in treh moških sogovornikov. Vprašanja so bila vezana na izkušnjo medvrstniškega nasilja, družinsko dinamiko, družinske odnose med soočanjem, na ukrepanje, sodelovanje družine v procesu podpore, doživljanje podpore zunanjih institucij in vlogo družine v procesu okrevanja. Ob tem sem spoznala, kako pomembna sta varno družinsko okolje in podporna socialna mreža za mlade z izkušnjo medvrstniškega nasilja. Družina je lahko sicer osrednji varovalni dejavnik, a se pojavlja tudi v čustveno odsotni vlogi, kar dodatno povečuje stisko mladih. Ugotovila sem, da med intervjuvanci prevladujejo izkušnje, kjer so socialne delavke in delavci nastopili v birokratski drži, obenem pa ugotovitve raziskave prav tako opozarjajo na pomanjkljivo, necelovito in pasivno delovanje institucij ter na potrebo po dolgoročni in celostni podpori, ki v procesu soočanja z medvrstniškim nasiljem zajema tako mladostnika kot družino. Za prakso socialnega dela je ključno, da se v prihodnje usmeri v celostno podporo mladostniku in družini v kontekstu medvrstniškega nasilja; tako v sistemu šolstva kot socialnega varstva s poudarkom na širši socialni mreži. Rezultati pričujoče raziskave tako prispevajo k strokovnemu razumevanju področja, obenem pa ponujajo uporabne informacije tudi strokovnim delavcem in delavkam, ki delujejo na področju dela z mladostniki ter družinami.[Z. Plevnik]20262026-06-18 09:00:39Diplomsko delo/naloga183757sl