<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183746"><dc:title>Povezava med interpretativnim branjem in razumevanjem besedila pri učencih 4. razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Jančar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>didaktika</dc:subject><dc:subject>književnost</dc:subject><dc:subject>interpretativno branje</dc:subject><dc:subject>razumevanje besedila</dc:subject><dc:subject>pomnjenje besedila</dc:subject><dc:subject>četrti razred osnovne šole</dc:subject><dc:subject>didaktika književnosti</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje povezavo med interpretativnim branjem in razumevanjem ter pomnjenjem besedila pri učencih 4. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča o interpretativnem branju kot posebni obliki javnega govora, ki s pomočjo glasovne izraznosti in estetskega doživetja omogoča globlje razumevanje besedila. Raziskovalni problem izhaja iz dejstva, da je v obstoječi literaturi premalo empiričnih podatkov o povezavi med interpretativnim branjem in razumevanjem besedila pri učencih 4. razreda osnovne šole, kljub temu da avtorji poudarjajo njegov pomen za pomnjenje, razumevanje, kritično mišljenje in razvoj bralne pismenosti.
V empiričnem delu je sodelovalo 60 učencev 4. razreda Osnovne šole Sostro. Raziskava je potekala v dveh delih: učenci so najprej samostojno prebrali izbrani besedili Svetlane Makarovič in rešili vprašalnik, po enem mesecu pa so poslušali interpretativno branje istih besedil ter ponovno rešili enak vprašalnik. Podatki so bili obdelani kvantitativno in kvalitativno, rezultate pa smo primerjali med obema načinoma branja.
Ugotovitve teoretičnega dela kažejo, da interpretativno branje pomembno podpira razumevanje literarnega besedila, saj učiteljeva intonacija, tempo, poudarki in nebesedna komunikacija usmerjajo učenčevo pozornost ter spodbujajo čustveno in miselno vključenost. Empirični rezultati so pokazali, da so učenci po interpretativnem branju dosegali boljše rezultate pri razumevanju in pomnjenju besedila ter pogosteje prepoznavali odnose med literarnimi osebami, implicitne pomene in ključne informacije. Raziskava kot pomemben prispevek izpostavlja konkretne didaktične smernice za učinkovitejše vključevanje interpretativnega branja v pouk književnosti v 4. razredu osnovne šole.</dc:description><dc:publisher>M. Jančar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-18 08:31:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
