Razvoj kemijske pismenosti učencev v neformalnem izobraževalnem okoljuDražić, Alenka (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) osnovnošolsko učenje in poučevanjekemijaosnovnošolcineformalno izobraževanjeučenje kemije v kontekstuučenje kemije z raziskovanjemDisertacija obravnava vpliv Programa neformalnega izobraževanja v kemiji (PNIK) na razvoj kemijske pismenosti ter interesa, motivacijskih in kognitivnih dejavnikov pri učencih osmega razreda osnovne šole, ki so v povprečju stari trinajst let. Namen raziskave je bil analizirati, v kolikšni meri program PNIK prispeva k razvoju kemijske pismenosti in kateri osebni (npr. motivacija, samopodoba, formalno-logično mišljenje) ter okoljski dejavniki (npr. učno okolje, sodelovalno učenje) statistično pomembno vplivajo na ta proces. Raziskava se je začela s sistematičnim pregledom literature po metodi PRISMA. Na tej osnovi je bil razvit izviren pedagoški program PNIK in delovni zvezek za učence – Kemijski forenzik –, ki omogoča strukturirano spremljanje učenčevega učenja v neformalnem kontekstu. Program je bil nato izpeljan in preverjen med 100 učenci osmega razreda osnovne šole in je temeljil na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, kar je omogočilo triangulacijo podatkov in celostno razumevanje učinkov programa. Raziskava je potekala v sedmih med seboj povezanih fazah, ki so sistematično sledile logiki raziskovalnega procesa od zasnove do evalvacije učnih učinkov programa PNIK. V prvi fazi je bil izveden temeljit sistematičen pregled literature o neformalnem izobraževanju v kemiji z uporabo metode PRISMA, ki je omogočil identifikacijo teoretskih in empiričnih vrzeli v obstoječih raziskavah tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Na podlagi zbranih spoznanj je bil razvit program neformalnega izobraževanja PNIK; izbrano je bilo tematsko področje, s katerim se lahko udeleženci identificirajo (forenzika), in razvite so bile interaktivne aktivnosti, med katerimi izstopajo eksperimentalne naloge, didaktične simulacije realnih forenzičnih pristopov in druge praktične dejavnosti. Ključen rezultat te faze je bil razvoj učnega pripomočka, delovnega zvezka Kemijski forenzik, ki je služil kot osrednje orodje za strukturirano in aktivno udeležbo učencev v programu. V drugi fazi je sledil izbor šol in udeležencev raziskave. Sodelovanje je bilo ponujeno osnovnim šolam osrednje Slovenije, med katerimi se je za sodelovanje odločilo pet šol. V raziskavo je bilo vključenih 100 učencev osmih razredov, enakomerno porazdeljenih po spolu, ki so obiskovali izbirni predmet poskusi v kemiji. Ob tem so bile zagotovljene vse pravne in etične podlage za izvedbo raziskave, vključno z dovoljenji šol, soglasji staršev in odobritvijo etične komisije Pedagoške fakultete. Tretja faza je bila namenjena pripravi na izvedbo in začetnemu zbiranju podatkov. Učencem in učiteljem je bil predstavljen program PNIK, nato pa so udeleženci izpolnili začetne merske instrumente: test formalno-logičnega mišljenja (TOLT), vprašalnik o razlogih za učenje kemije (VRUK), vprašalnik sodelovalnega učenja (SU) ter začetni preizkus znanja, ki je meril kemijsko pismenost v formalnem učnem okolju (PZKF). Ti podatki so predstavljali osnovo za primerjavo učinkov pred in po izvedbi programa. V četrti fazi je sledila izvedba programa PNIK, ki je obsegala pet srečanj po 90 minut, organiziranih izven rednega pouka, s poudarkom na aktivni vlogi učencev, ki so preko raziskovanja in samostojnega eksperimentiranja usvajali novo znanje ter razvijali kemijsko pismenost. Peta faza je bila namenjena sprotnemu zbiranju podatkov med posameznimi srečanji. Udeleženci so pri vsakem srečanju izpolnjevali naloge v delovnem zvezku Kemijski forenzik, kar je omogočilo podrobno dokumentacijo njihovega učnega procesa. Poleg tega so po vsakem srečanju izpolnili vprašalnika, ki sta merila samopodobo ter individualni in situacijski interes (IUK, OK), po prvem srečanju pa tudi vprašalnik motivacijskega učnega okolja (MoLe). Ves čas izvajanja raziskave so bila izvajana sistematična opazovanja dela učencev, zabeležena na opazovalnih listih. V šesti fazi, na zadnjem srečanju, so učenci ponovno izpolnili vprašalnike (VRUK in MoLe) ter reševali končni preizkus znanja, ki je meril kemijsko pismenost, doseženo v programu neformalnega izobraževanja (PZKN). Poleg tega so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z izbrano skupino 21 učencev, s katerimi je bil omogočen globlji vpogled v doživljanje programa, motivacijske odzive in zaznane učinke učenja. Sedmo, zaključno fazo je predstavljala analiza zbranih podatkov. Kvantitativni podatki iz testov in vprašalnikov so bili analizirani z ustreznimi statističnimi metodami, s čimer so bile ugotovljene razlike pred in po izvedbi programa ter vpliv posameznih dejavnikov na razvoj kemijske pismenosti. Kvalitativna analiza vsebine delovnih zvezkov in intervjujev je dodatno osvetlila doživljanje učencev, kvaliteto interakcij ter notranje dejavnike učenja. Celovit pristop je tako omogočil poglobljeno razumevanje učinkov programa PNIK ter njegovo vrednotenje kot didaktični model za pouk kemije v neformalnem okolju. Rezultati raziskave so bili vodeni in podani skozi štiri raziskovalna vprašanja (RV1–RV4), ki so zajemala kvalitativno analizo učenčeve izkušnje, kvantitativno merjenje kemijske pismenosti in interesov ter analizo vpliva posameznih osebnih in okoljskih dejavnikov na učni uspeh. Kvalitativna analiza (RV1) je pokazala, da učenci program doživljajo kot motivacijsko bogat, eksperimentalno usmerjen in povezan z realnim življenjem, kar spodbuja avtonomijo, radovednost in sodelovanje. Kvantitativni rezultati (RV2) so potrdili statistično značilen napredek v kemijski pismenosti po izvedbi programa. Analiza interesov (RV3) je pokazala statistično značilno povečanje individualnega in situacijskega interesa za kemijo. V okviru raziskovalnega vprašanja RV4 je bila izvedena enosmerna analiza variance (ANOVA), ki je pokazala, da učenci z višjo avtonomno motivacijo, višjo samopodobo pri kemiji, abstraktno ravnijo formalno-logičnega mišljenja ter s pozitivno zaznavo motivacijskega učnega okolja dosegajo statistično značilno višjo raven kemijske pismenosti. Nasprotno pa začetni odnos do sodelovalnega učenja ni imel napovedne moči za učni uspeh. Spol prav tako ni predstavljal statistično pomembnega dejavnika, kar podpira načelo enakih možnosti v naravoslovnem izobraževanju. Z binarno logistično regresijo je bilo potrjeno, da je med vsemi vključenimi spremenljivkami najmočnejši napovednik učnega uspeha začetna raven kemijske pismenosti. Ugotovitve raziskave podpirajo pomen sodobnih didaktičnih pristopov, ki vključujejo učenje kemije v avtentičnem kontekstu ter raziskovalno učenje, kot to omogoča program PNIK. Program se je izkazal kot učinkovit pedagoški model, katerega ključne elemente je smiselno vključevati tudi v formalni izobraževalni proces, saj prispeva k razvoju kemijske pismenosti in spodbuja dolgoročen interes za kemijo in naravoslovne vede.A. Dražić20262026-06-18 08:30:08Doktorsko delo/naloga183741sl