<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183676"><dc:title>Razmnoževalna (reproduktivna) samoodločba moškega in ženske v kazenskem pravu</dc:title><dc:creator>Ščuka,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razmnoževalna samoodločba</dc:subject><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>pravna praznina</dc:subject><dc:subject>medicinsko kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:description>Naloga obravnava razmnoževalno samoodločbo moškega in ženske kot novejšo pravno dobrino v kazenskem pravu. Posebna pozornost je namenjena razlikovanju med pozitivnim vidikom pravice, ki zajema svobodno odločitev za zaploditev potomca, ter negativnim vidikom, ki pomeni pravico posameznika, da ne zaplodi oziroma dopusti zaploditve potomca proti svoji volji oziroma mimo nje. Veljavni Kazenski zakonik razmnoževalne samoodločbe ne varuje sistematično kot samostojne pravne dobrine, temveč le posredno in fragmentarno preko drugih zaščitenih interesov. Posebej so izpostavljene sodobne oblike posegov, kot so sabotiranje kontracepcije, zavajanje glede plodnosti, neupravičena uporaba spolnih celic, oploditev brez veljavne privolitve ter manipulacije v postopkih reproduktivne medicine. Takšna ravnanja pogosto ne ustrezajo zakonskim znakom obstoječih kaznivih dejanj, zaradi česar v večini ostajajo nekaznovana. Zato naloga predlaga samostojno inkriminacijo, ki varuje razmnoževalno samoodločbo neodvisno od tehnik njene zlorabe.</dc:description><dc:publisher>A. Ščuka</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 09:00:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183676</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
