<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183675"><dc:title>Ustvarjanje in preverjanje vsebin za uporabo v digitalnih medijih</dc:title><dc:creator>Petričević,	Rina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahtik,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>digitalne vsebine</dc:subject><dc:subject>grafično oblikovanje</dc:subject><dc:subject>vizualna komunikacija</dc:subject><dc:subject>oglaševanje</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila obravnavana vloga grafičnega oblikovanja pri ustvarjanju vsebin za digitalne medije, ter vpliv različnih oblikovalskih pristopov na razumevanje in zaznavanje oglasov.
Namen naloge je bil ugotoviti, kako posamezni vizualni elementi vplivajo na razumevanje sporočila ter na estetsko zaznavo uporabnikov. Poseben poudarek je namenjen primerjavi dveh pristopov: oblikovalski pristop, ki poudarja vizualno kakovost in estetiko, ter oglaševalski pristop, ki poudarja učinkovitost komunikacije.
Eksperimentalno delo je bilo izvedeno z raziskovanjem dobrih praks grafičnega oblikovanja ter razlik med oblikovalskim in oglaševalskim pristopom. Na podlagi ugotovitev je bilo pripravljenih in oblikovanih 20 oglasov. Izbranih je bilo 10 tematik in na podlagi teh sta bila za vsako temo oblikovana dva oglasa - za vsak pristop enega. Za oblikovanje so bili uporabljeni programi za grafično oblikovanje za testiranje pa predstavitvena orodja. Anketa je bila pripravljena kot predstavitev, ter izvedena v živo, poleg pa je bila anketirancem priložena še natisnjena verzija ankete samo z vprašanji, na katera so odgovarjali. Anketiranci so najprej ocenjevali razumevanje posameznih oglasov, nato pa primerjali njihovo estetsko privlačnost.
Rezultati so pokazali, da so oglasi, oblikovani na podlagi oglaševalskih izhodišč, v večini primerov omogočili boljše razumevanje sporočila, prav tako pa so bili v povprečju bolj všečni  kot oglasi na podlagi oblikovalskih izhodišč, kar je  nasprotovalo prvotnim pričakovanjem.
Ugotovitve so pokazale, da ima jasnost sporočila večji vpliv na uporabnike kot samo estetska dovršenost. Na podlagi rezultatov je bila hipoteza, da učinkovito oblikovani oglasi bolje prenašajo sporočilo, potrjena. Hipotezo o večji všečnosti estetsko kakovostnih oglasov pa je bila ovržena. Ugotovitve poudarjajo pomen uravnoteženosti vizualne privlačnosti in komunikacijske učinkovitosti pri oblikovanju digitalnih vsebin.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 09:00:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
