<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183671"><dc:title>Kriteriji za opredelitev gospodarskega spora</dc:title><dc:creator>Blagojević,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogorelčnik Vogrinc,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zakon o pravdnem postopku</dc:subject><dc:subject>opredelitev gospodarskega spora</dc:subject><dc:subject>subjektivni kriterij</dc:subject><dc:subject>objektivni kriterij</dc:subject><dc:subject>nepremičninske izjeme</dc:subject><dc:subject>izjema od nepremičninske izjeme</dc:subject><dc:subject>sosporništvo</dc:subject><dc:subject>materialnopravno jedro tožbenega zahtevka</dc:subject><dc:subject>razdružitev postopkov</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava kriterije za opredelitev gospodarskih sporov po Zakonu o pravdnem postopku ter njihov pomen za pravilno uporabo procesnih pravil in zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva. Delo izhaja iz ugotovitve, da pravilna procesna kvalifikacija spora ni zgolj formalno vprašanje, temveč bistveno vpliva na stvarno pristojnost sodišča, potek postopka in dostop do izrednega pravnega sredstva. Osrednji predmet analize so subjektivni in objektivni kriterij, kot ju urejajo določbe od 481. do 483. člena ZPP, ter njuna razlaga v sodni praksi. Subjektivni kriterij temelji na pravnem statusu strank, medtem ko objektivni kriterij opredeljuje gospodarsko naravo spora glede na njegovo vsebino oziroma materialnopravno razmerje, neodvisno od udeleženih subjektov. Naloga analizira tudi posebnosti pri samostojnih podjetnikih (pri katerih se uporablja kombinacija kriterijev), izjemah glede stvarnopravnih sporov ter koneksnih sporih v zvezi s stečajnim postopkom, pri katerem ima objektivni kriterij pogosto odločilno vlogo. Del raziskave je posvečen sosporništvu, ki je urejeno v 191. členu Zakona o pravdnem postopku in ki omogoča uporabo pravil gospodarskega postopka tudi za subjekte, ki sicer ne izpolnjujejo kriterijev gospodarskega spora. V tem kontekstu delo poudarja procesna tveganja, zlasti za fizične osebe, ki se lahko znajdejo v položaju stranke v gospodarskem sporu. Analiza sodne prakse kaže, da ima Vrhovno sodišče glavno vlogo pri poenotenju meril in zagotavljanju pravne varnosti. Delo zaključuje, da je sistem kriterijev za opredelitev gospodarskih sporov v ZPP v osnovi ustrezen, vendar zahteva visoko stopnjo strokovne presoje, zlasti v mejnih primerih. Pravilna uporaba kriterijev je bistvena za zakonitost postopka, varstvo pravic strank in zaupanje v sodni sistem.</dc:description><dc:publisher>J. Blagojević</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
