<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183667"><dc:title>Primerjava osteogenega potenciala primarnih celic iz različnih perinatalnih tkiv v pogojih in vitro</dc:title><dc:creator>Novak,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trojner Bregar,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mezenhimske matične celice</dc:subject><dc:subject>perinatalna tkiva</dc:subject><dc:subject>osteogeneza</dc:subject><dc:subject>alizarin rdeče S</dc:subject><dc:subject>regenerativna medicina</dc:subject><dc:description>Kostno tkivo ima omejeno sposobnost regeneracije, zato se v sodobni regenerativni medicini vse bolj uveljavljajo mezenhimske matične/stromalne celice (MSC), ki zaradi svoje multipotentnosti in imunomodulatornih lastnosti predstavljajo obetavno terapevtsko možnost. Pomemben vir MSC so perinatalna tkiva, kot so posteljica, amnijska membrana in popkovnica, saj so lahko dostopna, njihova pridobitev pa ni etično sporna. Kljub številnim raziskavam ostaja vprašanje, ali različni perinatalni viri zagotavljajo primerljiv osteogeni potencial. 
Namen magistrske naloge je bil primerjati osteogeni potencial 11 vzorcev primarnih MSC, izoliranih iz različnih perinatalnih tkiv, v pogojih in vitro. Celice iz amnijske membrane (5 vzorcev) in posteljice (6 vzorcev) smo izpostavili osteogenemu diferenciacijskemu mediju, medtem ko smo vzorce popkovnice zaradi nezadostnega števila celic izključili iz nadaljnje analize. Osteogeno diferenciacijo smo inducirali z dodatkom deksametazona, askorbinske kisline in β–glicerofosfata ter celice po 21 dneh ovrednotili s histokemijskim barvanjem z alizarin rdeče S in spektrofotometrično kvantifikacijo mineralizacije. Rezultati so pokazali, da osteogena indukcija statistično značilno poveča mineralizacijo zunajceličnega matriksa v primerjavi s kontrolnimi vzorci. Primerjava med različnimi tkivnimi viri je pokazala določeno variabilnost v stopnji mineralizacije, vendar razlike niso bile izrazite, kar kaže na funkcionalno podobnost MSC iz amnijske membrane in posteljice. Analiza uspešnosti diferenciacije je dodatno potrdila, da večina vzorcev doseže kriterij uspešne osteogene diferenciacije, ne glede na tkivni izvor celic. 
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da primarne MSC iz amnijske membrane in posteljice v pogojih in vitro uspešno odgovorijo na osteogeno stimulacijo s tvorbo mineraliziranega matriksa. Odsotnost statistično značilnih razlik v stopnji mineralizacije nakazuje na podoben  funkcionalen odziv celic iz različnih perinatalnih virov, kar utemeljuje njihovo nadaljnjo raziskovanje v regenerativni medicini.</dc:description><dc:publisher>[L. Novak]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 08:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
