<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183662"><dc:title>Sistematični pregled farmakokinetičnih lastnosti atazanavirja in vpliva na serumske vrednosti bilirubina</dc:title><dc:creator>Kozlevčar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Lovro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Locatelli,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>atazanavir</dc:subject><dc:subject>hiperbilirubinemija</dc:subject><dc:subject>UGT1A1</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled</dc:subject><dc:subject>farmakokinetika</dc:subject><dc:description>Atazanavir je zaviralec HIV-proteaze, ki se uporablja v kombiniranem protiretrovirusnem zdravljenju okužbe z virusom HIV. Poleg protivirusnega učinka pomembno vpliva tudi na presnovo bilirubina, saj zavira encim UGT1A1, ki sodeluje pri konjugaciji bilirubina v jetrih. Posledično se med zdravljenjem z atazanavirjem poveča koncentracija nekonjugiranega bilirubina v serumu. Namen magistrske naloge je bil izvesti dva sistematična pregleda literature, in sicer pregled farmakokinetičnih lastnosti atazanavirja ter pregled njegovega vpliva na serumske vrednosti bilirubina. Z združitvijo ugotovitev obeh pregledov smo želeli ovrednotiti povezavo med izpostavljenostjo atazanavirja in porastom bilirubina. Literaturo smo iskali v podatkovni bazi PubMed in registru ClinicalTrials.gov, pri pregledu farmakokinetike pa smo dodatno uporabili tudi dokumentacijo regulatornih agencij. Študije smo izbrali na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ločeno obravnavali podatke o farmakokinetičnih parametrih atazanavirja in serumskih vrednostih bilirubina. V sistematični pregled farmakokinetike atazanavirja smo vključili 44 študij, v pregled vpliva na serumske vrednosti bilirubina pa 22 študij. Ugotovili smo, da sta ritonavir in kobicistat povezana z izrazitim povečanjem sistemske izpostavljenosti atazanavirja. Pri zdravljenju z atazanavirjem so se serumske vrednosti celokupnega bilirubina povečale in presegle zgornjo mejo referenčnega območja. Porast je bil izrazitejši pri indirektnem kot pri direktnem bilirubinu, kar je skladno z zaviranjem encima UGT1A1. Primerjava farmakokinetičnih podatkov in serumskih vrednosti bilirubina je nakazala povezavo med izpostavljenostjo atazanavirja in porastom bilirubina, vendar natančna kvantitativna opredelitev tega odnosa zaradi heterogenosti študij ni bila mogoča. Atazanavir povzroča pričakovano, pretežno nekonjugirano hiperbilirubinemijo, ki je bila po obsegu primerljiva z blago hiperbilirubinemijo pri Gilbertovem sindromu. Ugotovitve podpirajo smiselnost nadaljnjega raziskovanja kliničnega pomena tega pojava.</dc:description><dc:publisher>[M. Kozlevčar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183662</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
