<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183649"><dc:title>Gadamer in Koselleck - Na poti do koncepta</dc:title><dc:creator>Škrabec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Verginella,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strle,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hans-Georg Gadamer</dc:subject><dc:subject>Reinhart Koselleck</dc:subject><dc:subject>hermenevtika</dc:subject><dc:subject>konceptualna zgodovina</dc:subject><dc:subject>zgodovinskost</dc:subject><dc:subject>pojem</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>zgodovinski čas</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava primerjalno analizo Hansa-Georga Gadamerja in Reinharta Kosellecka z vidika njune življenjske poti, zgodovinskega konteksta in osrednjih teoretskih pojmov. Izhodišče raziskave je vprašanje, kako je po izkušnji političnih in moralnih katastrof 20. stoletja mogoče misliti zgodovino, razumevanje in čas brez teleoloških ali pozitivističnih poenostavitev. Naloga najprej oriše zgodovinski kontekst Nemčije od zloma cesarstva in Weimarske republike prek nacizma, druge svetovne vojne in povojne delitve do ponovne združitve, nato pa analizira Gadamerjevo filozofsko hermenevtiko ter Koselleckovo konceptualno zgodovino. Posebna pozornost je namenjena Gadamerjevemu pojmovanju tradicije, jezika in zgodovinsko učinkovane zavesti ter Koselleckovi analizi zgodovinskega časa, pojmovne semantike, izkustvenega prostora in pričakovalnega horizonta. V primerjalnem delu naloga pokaže, da sta Gadamer in Koselleck kljub različnim disciplinarnim izhodiščem povezana s skupnim problemom zgodovinskosti, vendar ga mislita različno: Gadamer predvsem iz perspektive razumevanja, jezika in tradicije, Koselleck pa iz perspektive zgodovinskega časa, političnega konflikta in pojmovnih transformacij. Osrednji rezultat naloge je ugotovitev, da pojem pri obeh avtorjih ni zgolj orodje mišljenja, temveč eden temeljnih medijev zgodovinskosti, pri čemer Gadamer bolj poudarja njegovo hermenevtično funkcijo, Koselleck pa njegovo analitično in zgodovinsko-kritično razsežnost. Naloga s tem prispeva k razumevanju razmerja med jezikom, zgodovino in pojmom ter pokaže, da je mogoče Gadamerjevo hermenevtiko in Koselleckovo konceptualno zgodovino (Begriffsgeschichte) razumeti kot komplementarna pristopa k sodobnemu proučevanju zgodovine.</dc:description><dc:publisher>L. Škrabec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 07:15:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183649</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
