<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183648"><dc:title>Kako utrujanje vpliva na tehniko zaveslaja (študija primera)</dc:title><dc:creator>Malešič,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuk,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Stanislav	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>veslanje</dc:subject><dc:subject>utrujenost</dc:subject><dc:subject>tehnika zaveslaja</dc:subject><dc:subject>biomehanika</dc:subject><dc:subject>veslalnik</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv utrujanja na tehniko zaveslaja pri veslanju na nepremičnem veslalniku Concept2. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako utrujenost vpliva na biomehanske značilnosti zaveslaja med 2000-metrsko veslaško meritvijo. Posebno pozornost smo namenili spremembam dolžine zaveslaja, položaja ročaja v zaključku zračnega dela zaveslaja, časovni usklajenosti gibanja trupa glede na dejavni del odriva nog ter spremembam kota med glavo, ramo in kolkom v zaključnem delu zaveslaja. Dodatno smo spremljali tudi silo na stopalih ter čas do dosežene največje sile.
Raziskava je bila izvedena kot študij primera na enem merjencu. Gibanje smo razčlenili s pomočjo videoposnetkov in programa Kinovea, podatke pa statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za preverjanje razlik med posameznimi obdobji zaveslajev smo uporabili zaporedje t-testov.
Rezultati raziskave kažejo, da utrujenost vpliva na biomehaniko zaveslaja, vendar spremembe niso bile enake pri vseh spremljanih spremenljivkah. Pri dolžini zaveslaja rezultati niso pokazali postopnega zmanjševanja skozi celotno meritev, saj je do izrazitejšega skrajšanja prišlo predvsem v zaključnem delu meritve. Pri položaju ročaja in časovni usklajenosti gibanja trupa glede na dejavni del odriva nog so bile sicer ugotovljene statistično značilne razlike, vendar spremembe niso potekale v predvideni smeri. Rezultati so pokazali tudi statistično značilne spremembe kota med glavo, ramo in kolkom, kar kaže na vpliv utrujenosti na položaj zgornjega dela telesa med veslanjem. Dodatne meritve sile na stopalih so pokazale podoben vzorec sprememb pri levem in desnem stopalu, medtem ko so bile večje spremembe časa do največje sile ugotovljene predvsem pri levem stopalu.
Ugotovitve raziskave kažejo, da utrujenost vpliva predvsem na gibanje trupa in zgornjega dela telesa ter povzroča prilagoditve tehnike zaveslaja med dolgotrajnim naporom. Magistrsko delo predstavlja dodatni vpogled v povezavo med utrujenostjo in biomehanskimi spremembami tehnike zaveslaja ter izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-17 07:15:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>