<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183612"><dc:title>Med teorijo na Fakulteti za socialno delo in prakso na centru za socialno delo: pogled študentk in študentov Fakultete za socialno delo</dc:title><dc:creator>Petek,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:subject>Fakulteta za socialno delo</dc:subject><dc:subject>teorija socialnega dela</dc:subject><dc:subject>praksa socialnega dela</dc:subject><dc:subject>sodobni socialnodelovni koncepti</dc:subject><dc:subject>praktično učenje</dc:subject><dc:subject>študijski proces</dc:subject><dc:description>Odnos med teorijo in prakso je od nekdaj predmet razprave, ne samo na področju socialnega dela, temveč tudi na marsikaterem drugem področju. Skozi leta opravljanja prakse na centru za socialno delo, ki je glavni predstavnik izvajanja socialnega dela v Sloveniji, me je zaradi lastne izkušnje vedno zanimalo, kolikšen del teorije, ki se je naučimo na fakulteti, dejansko uspemo prenesti v svojo prakso. Poleg tega me je zanimalo še, kako dobro poznamo sodobne koncepte socialnega dela, katere od njih najpogosteje uporabljamo in ali smo v kombinaciji s koncepti ter učenjem od mentorjev in mentoric morda razvili drugačne pristope k delu, ki so se izkazali kot uspešni za delo na centru. V pričujoči magistrski nalogi v ta namen izpostavljena vprašanja najprej osvetlim s teoretičnega vidika, nato pa sem izvedla intervjuje, ki sem jih opravila s študenti in študentkami Fakultete za socialno delo, ki so v tretjem ali četrtem letniku dodiplomskega študija strnjeno prakso opravljali na centru za socialno delo. V intervjujih sem spraševala tudi po dejavnikih, za katere sogovornice in sogovorniki menijo, da pripomorejo k prenosu teorije v prakso, in kateri dejavniki morda predstavljajo oviro. O vsem tem sem se pogovarjala s študentkami in študenti socialnega dela, ki so strnjeno prakso v tretjem ali četrtem letniku dodiplomskega študija opravljali na centru za socialno delo. Teoretični del magistrske naloge je razdeljen na štiri poglavja: v poglavju Javno socialno delo sem opisala delo centrov za socialno delo in okoliščine, s katerimi se trenutno srečujejo na centrih; v poglavju Teorija in praksa socialnega dela sem opredelila tako teorijo kot prakso socialnega dela ter osvetlila razmerje med njima; v poglavju Fakulteta za socialno delo sem pisala o izobraževanju za socialno delo pri nas s poudarkom na tem, kako se je razvijalo in kako je zasnovano; v zadnjem poglavju Sodobni socialnodelovni koncepti pa sem naštela in opredelila koncepte socialnega dela. Na podoben način kot v teoretičnem delu so si sledile tudi teme raziskovanja, zapis kodiranja v analizi in razprava na koncu poglavja. Raziskava, ki sem jo opravila, je kvalitativne narave; izvedla sem sedem delno strukturiranih intervjujev s sogovornicami in sogovorniki. Merski instrument je bilo vodilo za intervju, ki sem ga oblikovala glede na teme raziskovanja (razmerje med teorijo in prakso, prenos znanja v prakso, izboljšave v študijskem procesu, pojem »praktično učenje« in uporaba sodobnih socialnodelovnih konceptov). Pridobljene podatke sem analizirala kvalitativno, zapisala rezultate, jih v razpravi povezala s teorijo in glede na izsledke oblikovala sklepe in predloge, ki bi morda lahko pripomogli k uspešnejšemu prenosu teorije s fakultete v prakso na centrih za socialno delo.</dc:description><dc:publisher>[M. Petek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 09:01:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183612</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
