<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183606"><dc:title>Starševski in očetovski dopust ter njegova vloga pri spodbujanju aktivnega očetovstva in enakosti spolov</dc:title><dc:creator>Šiška,	Tia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bagari,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivno očetovstvo</dc:subject><dc:subject>očetovski dopust</dc:subject><dc:subject>starševski dopust</dc:subject><dc:subject>enakost spolov</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:description>Očetovstvo se je v zadnjih desetletjih pomembno preoblikovalo, saj se je očetovska vloga iz tradicionalne vloge hranitelja razvila v vlogo aktivnega in skrbstvenega očeta, ki je vključen v otrokovo vsakdanje življenje. Tem spremembam je sledila tudi zakonodaja na področju starševstva, ki je doživela več pomembnih sprememb. Po spremembah iz leta 2023 očetom pripada 15 dni očetovskega dopusta, ki ga morajo izrabiti v strnjeni obliki do tretjega meseca starosti otroka, in 160 dni starševskega dopusta, od tega 60 dni neprenosljivih. Namen sprememb je predvsem spodbujanje enakomernejše porazdelitve skrbstvenih obveznosti in večja vključenost očetov v zgodnje obdobje otrokovega življenja. Ob tem se pojavljajo tudi novi izzivi, sploh na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Starši so vse pogosteje postavljeni pred zahtevno iskanje ravnovesja med delom in družinskim življenjem. V magistrskem delu sem želela ugotoviti, kaj staršem pomeni koncept aktivnega očetovstva. Zanimalo me je, kako doživljajo in razumejo očetovski, materinski in starševski dopust – ali ga dojemajo zgolj kot formalno pravico ali kot priložnost za aktivno vključevanje v starševstvo in vzpostavljanje odnosa z otrokom. Prav tako sem želela ugotoviti, ali so spremembe zakonodaje v praksi dosegle cilje, zastavljene z Direktivo EU 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev ter oskrbovalcev iz leta 2019. V teoretičnem delu sem predstavila koncept aktivnega očetovstva, njegove ključne dejavnike in razvoj očetovske vloge skozi čas. Posebno pozornost sem namenila vplivu staršev na otrokov razvoj v zgodnjem obdobju življenja. V nadaljevanju sem opisala, kako aktivno očetovstvo spodbuja enakost med spoloma in vlogo zakonodaje pri spodbujanju le-teh. Posebno poglavje sem namenila usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. V zaključnem delu sem analizirala slovensko zakonodajo, s poudarkom na starševskem in očetovskem dopustu. V empiričnem delu naloge sem opredelila ključne raziskovalne teme in predstavila metodološki okvir. V kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla med januarjem in februarjem 2026, je bilo vključenih osem staršev, ki so koristili starševski oziroma očetovski dopust po uveljavitvi sprememb zakonodaje leta 2023. V raziskavo so bili vključeni tako očetje kot matere, saj je bil cilj pridobiti razumevanje aktivnega očetovstva in delitve skrbstvenih vlog s strani obeh staršev. Uporabila sem priložnosten in neslučajen vzorec, saj sem prve sogovornike izbrala na podlagi osebnih poznanstev, kasneje pa sem z metodo snežne kepe pridobila še nekaj novih sogovornikov. Podatke sem zbirala z metodo spraševanja, in sicer z delno standardiziranimi intervjuji.

Na podlagi izvedene raziskave sem ugotovila, da starši pravice, ki jim pripadajo, razumejo predvsem kot pomembno priložnost za aktivno vključevanje v družinsko življenje. Aktivno očetovstvo opredeljujejo kot pomembno za otroka in vključuje fizično ter čustveno prisotnost, in sodelovanje pri skrbi za otroka, pri čemer se kažejo premiki k večji vključenosti očetov, a se v praksi še vedno pojavljajo določeni tradicionalni vzorci. Pomemben dejavnik večje vključenosti očetov se kaže v očetovskem dopustu, ki omogoča zgodnjo prisotnost očetov v družini. Ključno vlogo ima tudi delovno okolje, saj podpora delodajalcev in prilagodljive oblike dela olajšujejo usklajevanje poklicnega ter družinskega življenja. Sogovorniki slovensko zakonodajno ureditev ocenjujejo kot dobro in v nekaterih vidikih celo ugodnejšo v primerjavi z drugimi državami, a hkrati opozarjajo na možnost izboljšav. Na podlagi ugotovitev se kot ključni predlogi kažejo v spodbujanju očetov pri izrabi prenosljivega dela dopusta, izboljšanju informiranja o pravicah, ki pripadajo staršem, krepitvi družinam prijaznega delovnega okolja in naslavljanju družbenih stereotipov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi socialno delo.</dc:description><dc:publisher>[T. Šiška]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 09:01:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
