<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183602"><dc:title>Pomen paraplavanja pri oblikovanju identitete otrok in mladostnikov</dc:title><dc:creator>Sedej,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paraplavanje</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>mladostniki s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>parašport</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>oblikovanje identitete</dc:subject><dc:subject>socialno vključevanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pomen paraplavanja kot oblike športne dejavnosti za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter njegovo vlogo pri oblikovanju njihove identitete. Položaj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je tesno povezan z razvojem razumevanja hendikepa v družbi. Ta se je skozi zgodovino spreminjal od stigmatizirajočih in medicinsko usmerjenih pogledov k sodobnim socialnim modelom, ki poudarjajo pomen inkluzije in enakovrednega vključevanja v družbo. V tem okviru postaja vse pomembnejše ustvarjanje okolja, ki posamezniku omogoča razvoj njegovih potencialov, aktivno participacijo v družbi ter razvoj in krepitev pozitivne identitete. Šport ima pri tem posebno vlogo, saj poleg telesnega razvoja omogoča tudi socializacijo, oblikovanje identitete ter krepitev samopodobe. Ena izmed pomembnih oblik parašporta je paraplavanje, ki je zaradi specifičnih lastnosti vodnega okolja še posebej primerno za osebe s posebnimi potrebami, saj omogoča večjo svobodo gibanja ter občutek varnosti. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu, pri čemer sem izvedla intervjuje s starši otrok in mladostnikov, vključenih v program paraplavanja. Rezultati kažejo, da se otroci in mladostniki s posebnimi potrebami še vedno soočajo s predsodki in omejenimi možnostmi vključevanja v prostočasne dejavnosti. Paraplavanje se v tem kontekstu izkazuje kot pomemben prostor vključevanja, saj omogoča vzpostavljanje socialnih stikov, razvoj prijateljstev ter krepitev občutka pripadnosti. Ugotovitve poudarjajo, da paraplavanje presega zgolj gibalni vidik, saj ima pomembne učinke tudi na psihosocialno področje. Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami preko vključevanja v paraplavanje krepijo samozavest in samopodobo, razvijajo samostojnost, odgovornost, socialne veščine ter pozitivno identiteto. Okolje paraplavanja se izkazuje kot varno, podporno in vključujoče, kjer so individualne potrebe posameznika upoštevane, kar predstavlja pomemben odmik od sicer prevladujočih praks v družbi. Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami omogoča, da presežejo družbeno pogojene predstave o lastnih zmožnostih in se uveljavijo kot športniki in ne zgolj kot posamezniki s hendikepom. Posebno vlogo pri tem ima tudi Plavalni klub Radovljica, ki s svojim delovanjem aktivno prispeva k zmanjševanju stigme in širjenju družbene ozaveščenosti o potencialih in sposobnostih otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Raziskava je poleg tega jasno pokazala potrebo po nadaljnjem sistematičnem razvoju tako paraplavanja kot parašporta nasploh. Smiselno bi bilo povečati dostopnost in raznolikost športnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi, zagotoviti njihovo boljšo geografsko razporejenost ter omogočiti aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na oblikovanje identitete udeležencev in krepijo njihov občutek pripadnosti in samozavesti.</dc:description><dc:publisher>[A. Sedej]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 09:00:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183602</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
