<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183552"><dc:title>Vrednotenje kot zaključna faza pri pouku likovne umetnosti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Borg,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>tretje vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje</dc:subject><dc:description>Vrednotenje je pomemben del učnega procesa pouka likovne umetnosti, saj omogoča pregled učenčevih dosežkov ter uspešnost učnega procesa. V magistrski nalogi smo opravili pregled literature in predstavili pomen ter funkcije vrednotenja v širšem pomenu ter v ožjem kontekstu pouka likovne umetnosti. Pri tem smo poudarili tudi pomen ocenjevanja, saj se ta povezuje z vrednotenjem. Vrednotenje se lahko izvaja na različne načine. Opisali smo tako formativne kot sumativne pristope k vrednotenju, samovrednotenje, vrednotenje s pomočjo pisnih obrazcev ter vrednotenje v vlogi zaključne faze. Opisali smo tudi pogoje za izvedbo kakovostnega vrednotenja in izzive vezane na oblikovanje meril za vrednotenje. Osredotočili smo se predvsem na vlogo zaključnega vrednotenja pri pouku likovne umetnosti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnove šole, saj naj bi učenci takrat poglabljali pridobljeno likovno znanje in nastopilo naj bi samovrednotenje. Opisali smo tudi možne vplive na učiteljevo delovanje v razredu, saj nas je v empiričnem delu naloge zanimalo, kako učitelji pristopajo k zaključnemu vrednotenju in tudi zakaj. 
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave z vzorcem osmih učitelji likovne umetnosti iz različnih šol. S pol-strukturiranimi intervjuji smo želeli ugotoviti, kako učitelji v praksi pristopajo k vrednotenju kot zaključni fazi v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, kako je vrednotenje prisotno v drugih fazah pouka in kakšne oblike ali načine vrednotenja izbirajo. Pri tem so nas zanimali tudi kriteriji vrednotenja, izzivi, s katerimi se učitelji soočajo, in razlogi, ki vplivajo na učiteljeve odločitve glede vrednotenja. Ugotovili smo, da učitelji pristopajo k zaključnemu vrednotenju na različne načine in da na to vpliva predvsem časovna omejitev predmeta in lastna prepričanja učiteljev. Učitelji, ki v vrednotenju prepoznajo korist, le-to upoštevajo že pri načrtovanju pouka in zaključno vrednotenje prilagajajo glede na vsebino naloge ter v primeru pomanjkanja časa. Nekateri učitelji zaključno vrednotenje dojemamo kot časovno zamudno in nepotrebno, saj vrednotenje poteka sproti. Na učiteljeve odločitve glede vrednotenja vpliva tudi obnašanje učencev, učiteljeve izkušnje in njihovo dojemanje pomena pouka. Dosledno načrtovanje in poznavanje različnih pristopov k vrednotenju bi lahko učiteljem bilo v pomoč pri izvajanju in prilagajanju vrednotenja, kljub raznih izzivov, ki so pri tem prisotni.</dc:description><dc:publisher>N. Borg</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-14 08:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
