Prehrana divjih prašičev in vpliv njihovega plenjenja na smrtnost mladičev parkljarjev v SlovenijiStare, Vita (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) Potočnik, Hubert (Komentor) divji prašič (Sus scrofa L.)prehranasrnjad (Capreolus capreolus)analiza želodčne vsebineplenilstvovpliv na populacije Primorsko LUODivji prašič (Sus scrofa L.) je oportunistični vsejed z izjemno možnostjo prilagajanja svoje prehrane glede na razmere v okolju. Izvedena raziskava se je osredotočala tako na prehrano divjih prašičev, kot tudi na njihov vpliv na druge vrste, predvsem na srnjad (Capreolus capreolus). Z analizo prehrane smo ugotavljali, kako pogosto se mladiči srnjadi znajdejo na jedilniku divjih prašičev, če sploh se. Vzorce želodcev smo zbirali med majem in julijem leta 2021 na Primorskem LUO. Vzorce smo stehtali, vsebino kvalitativno pregledali, sprali skozi siti, opravili morfološko analizo vsebine grobe frakcije in jo razdelili na morfološke podkategorije. Posamezne podkategorije smo dvakrat sušili, tehtali, zabeležili v Microsoft Excel in analizirali ter statistično obdelali v programu R Project. V pozno spomladanskem in zgodno poletnem času se divji prašiči večinoma prehranjujejo s hrano rastlinskega izvora, ki je izjemno energijsko ugodna in lahko dostopna, kar pa ne pomeni, da se hrana živalskega izvora ne znajde na njihovem jedilniku. Ta je v naši raziskavi predstavljala majhen delež celotne prehrane (5,6 %), a je bila vseeno pogosta sestavina v prehrani divjih prašičev na Primorskem LUO. Med tkivi, kostmi in dlakami, ki so pripadale parkljarjem – predvsem srnjadi – smo v naši analizi vsebine želodcev zaznali tudi parkelj mladiča srnjadi, s čimer smo potrdili, da obstaja verjetnost, da divji prašiči kot oportunistični plenilci lahko neposredno vplivajo tudi na populacije srnjadi, predvsem v obdobjih porasta populacij zaradi velikega obroda želoda in žira.[V. Stare]20262026-06-14 07:15:08Magistrsko delo/naloga183548sl