Serumske ravni bilirubina pri bolnikih s Sjögrenovo boleznijo v Sloveniji: retrospektivna analiza v obdobju od 2014 do 2024Ambrožič Simončič, Anja (Avtor) Žiberna, Lovro (Mentor) Perdan Pirkmajer, Katja (Komentor) bilirubinSjögrenova bolezenoksidativni stresvnetni označevalciultrazvok žlez slinavkSjögrenova bolezen je kronična sistemska avtoimunska bolezen s širokim kliničnim spektrom, ki se najpogosteje kaže z disfunkcijo eksokrinih žlez ter posledičnimi simptomi suhih ust in oči, suhe pa so lahko tudi druge sluznice po telesu in koža. Pogosto jo spremljajo zunajžlezne manifestacije. Za bolezen sta značilna vztrajno sistemsko vnetje in motnja redoks homeostaze, zato narašča zanimanje za vlogo oksidativnega stresa v patogenezi ter pri razlagi klinične heterogenosti. Bilirubin, dolgo obravnavan kot presnovni produkt razgradnje hema, je danes prepoznan kot pomemben endogeni antioksidant s protivnetnimi in imunomodulatornimi učinki, zato predstavlja potencialni biološki označevalec aktivnosti bolezni. Namen magistrske naloge je bil oceniti serumske ravni bilirubina pri bolnikih s Sjögrenovo boleznijo v slovenski kohorti ter ovrednotiti njegovo povezavo z vnetnimi označevalci, imunološkimi parametri, aktivnostjo bolezni in prizadetostjo žlez slinavk. Raziskavo smo zasnovali kot neintervencijsko retrospektivno analizo bolnikov, obravnavanih na Kliničnem oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v letih 2014–2024. Iz elektronske zdravstvene dokumentacije smo pridobili izhodiščne vrednosti celokupnega in direktnega bilirubina ter klinične, laboratorijske in slikovne kazalnike bolezni, vključno z indeksom aktivnosti bolezni ter ultrazvočno oceno velikih žlez slinavk. V statistično analizo smo vključili 130 bolnikov (95 % žensk) s povprečno starostjo 58,2 ± 14,2 leta. Mediana celokupnega bilirubina je znašala 8 μmol/L (interkvartilni razmik 6–10 μmol/L), mediana direktnega bilirubina pa 2 μmol/L (interkvartilni razmik 2–3 μmol/L), kar ustreza spodnjemu delu referenčnega območja. Celokupni bilirubin je šibko negativno koreliral s hitrostjo sedimentacije eritrocitov (r = −0,180; p = 0,040) in številom trombocitov (r = −0,215; p = 0,014), povezave z indeksom aktivnosti bolezni ali ultrazvočnim seštevkom žlez slinavk pa nismo dokazali. Nekadilci so imeli višje vrednosti bilirubina kot kadilci ali bivši kadilci (p = 0,034). Pri 99 bolnikih s kontrolnim pregledom po približno petih letih spremljanja se mediana bilirubina ni spremenila (p = 0,414), sprememba bilirubina pa ni bila povezana s spremembo ultrazvočnega seštevka. Sklepamo, da so serumske koncentracije bilirubina v preučevani kohorti v spodnjem delu referenčnega območja in so povezane predvsem s šibkimi kazalniki sistemskega vnetja ter s kadilskim statusom, ne pa z globalno oceno aktivnosti bolezni ali z ultrazvočno izraženostjo prizadetosti žlez slinavk. Retrospektivna zasnova in odsotnost kontrolne skupine omejujeta sklepanje o razlikah glede na zdravo populacijo ter utemeljujeta potrebo po prospektivnih študijah z ustrezno kontrolno skupino in standardiziranim spremljanjem.[A. Ambrožič Simončič]20262026-06-13 08:45:29Magistrsko delo/naloga183527sl