Delovnoterapevtska obravnava oseb z afazijo po možganski kapiBrezavšček, Tadeja (Avtor) Sicherl, Zorana (Mentor) Lebar, Cecilija (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaprilagajanje obravnavevključevanje svojcevinterdisciplinarni pristopUvod: Možganska kap povzroča vrsto motoričnih in kognitivnih posledic, med katerimi je tudi afazija. Ta motnja razumevanja in izražanja govora močno omejuje posameznika pri vsakodnevni komunikaciji, zmanjšuje njegovo socialno vključevanje ter negativno vpliva na kakovost življenja. Čeprav je obravnava afazije tradicionalno v domeni logopedije, je za celostno povrnitev funkcioniranja nujna vključitev delovne terapije. Ta z uporabo smiselnih vsakodnevnih aktivnosti spodbuja samostojnost, krepi posameznikovo okupacijsko identiteto in omogoča aktivno vključevanje v družbo kljub komunikacijskim oviram. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati značilnosti delovnoterapevtske obravnave oseb z afazijo po možganski kapi s poudarkom na vlogi terapevta, poteku obravnave, komunikacijskih strategijah, timskem sodelovanju in vključevanju svojcev. Raziskava se osredotoča na pogled delovnih terapevtov na značilnosti tovrstne obravnave. Metode dela: V raziskavi smo uporabili kvalitativni pristop z namenskim vzorčenjem. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, nato pa izvedli kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirali smo šest ključnih kategorij: značilnosti in pojavnost afazije po možganski kapi, proces in okoliščine delovnoterapevtske obravnave, strokovni razvoj in doživljanje terapevta, komunikacijske strategije pri obravnavi afazije, multidisciplinarni pristop ter vključevanje svojcev v obravnavo. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da je delovnoterapevtska obravnava oseb z afazijo po možganski kapi kompleksen, na uporabnika usmerjen proces, ki zaradi komunikacijskih primanjkljajev zahteva pomembne prilagoditve na vseh stopnjah – od seznanitve z uporabnikom, začetnega ocenjevanja ter vse do vrednotenja izidov. Uspešnost obravnave sloni na terapevtski uporabi sebe ter prilagojeni interakciji z uporabo alternativnih načinov komunikacije. Ključna sta vključevanje celotnega interdisciplinarnega tima in aktivno sodelovanje svojcev, ki lahko delujejo kot pomemben podporni dejavnik za prehod v domače okolje. Obravnava za delovne terapevte predstavlja strokovni in čustveni izziv, pri čemer k njihovi samozavesti pomembno prispevajo specifična nevrološka znanja, izkušnje ter sistemska in timska podpora.[T. Brezavšček]20262026-06-13 07:45:38Diplomsko delo/naloga183520sl