<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183519"><dc:title>Kontrola kakovosti krme v različnih fazah proizvodnje v mešalnici močnih krmil</dc:title><dc:creator>Brenčič,	Grega	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rezar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>krma</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Krma je zelo pomemben del reje živali, zato je njena kakovost ključnega pomena za zdravje živali in dobre rezultate reje. V nalogi smo pregledali zakonodajo, ki je osnova za izvajanje zunanje - inšpekcijske kontrole ter za pripravo internih pravilnikov, navodil in smernic ter določitev kritičnih kontrolnih točk (HACCP) pri izvajanju notranje kontrole kakovosti. Namen dela je bil pregledati rezultate analiz odvzetih vzorcev zunanje-inšpekcijske in notranje kontrole kakovosti v izbranih posamičnih krmilih in krmnih mešanicah med letoma 2021 in 2024 v mešalnici močnih krmil. V pregled smo vključili nekaj najpogosteje uporabljenih posamičnih krmil: koruzo, pšenico, sojine in sončnične tropine, koruzni gluten in pšenično krmilo ter štiri peletirane krmne mešanice, ki se v mešalnici proizvajajo v največjih količinah: krmilo za krave molznice, prašiče pitance, kokoši nesnice in kunce. Zanimalo nas je, kakšni so rezultati obeh kontrol kakovosti v posameznih letih ter razlike v merjenih parametrih peletiranih krmnih mešanic. Spremljali smo proizvodne (tlak pare, temperatura) in kakovostne parametre (lom, vlaga). Rezultati so pokazali razlike med leti v številu odvzetih vzorcev zunanje inšpekcijske kontrole, pri notranji kontroli pa smo ugotovili, da se je število analiz v zadnjih letih povečalo in da so bila odstopanja med leti večja predvsem zaradi dodatnega monitoringa vsebnosti mikotoksinov. Analize posamičnih krmil so pokazale značilne razlike med leti v vsebnosti DON toksina v koruzi in pšenici. Med leti smo izmerili razlike v vsebnosti surovih beljakovin v vzorcih vseh obravnavanih posamičnih krmil, razen pri pšenici. Izmerili smo tudi značilne razlike v vsebnosti vlage med leti pri vseh krmilih. Ugotovili smo tudi razlike med leti v nasipni masi pšeničnega krmila. Pri peletiranih krmnih mešanicah smo ugotovili statistično značilne razlike med leti v trdnosti peletov in vsebnosti vlage po hlajenju. Trdnost peletov krmne mešanice K-19 peleti je odstopala od predpisanega normativa. Rezultati potrjujejo, da sta dosledna kontrola kakovosti in spremljanje ključnih parametrov bistvena za zagotavljanje kakovostne krme. Posebno pozornost bo treba nameniti pravilnemu odvzemu vzorcev in spremljanju tehnoloških parametrov v proizvodnji.</dc:description><dc:publisher>G. Brenčič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-13 07:15:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
