<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183399"><dc:title>Analiza podora na poti Ravenska Kočna - Kranjska koča na Ledinah (skozi Žrelo)</dc:title><dc:creator>Pesjak,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šmuc,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Popit,	Tomislav	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>podor</dc:subject><dc:subject>pobočni procesi</dc:subject><dc:subject>Kamniško-Savinjske Alpe</dc:subject><dc:subject>planinska pot</dc:subject><dc:subject>prelom</dc:subject><dc:subject>3D model</dc:subject><dc:description>Planinska pot Ravenska Kočna - Kranjska koča na Ledinah (skozi Žrelo) leži v dolini Ravenske Kočne v jugovzhodnem delu občine Jezersko. Zaradi podora je pot od septembra 2020 zaprta. Obravnavano območje leži v prelomni coni Skutskega preloma in številnih manjših prelomov, zaradi česar je  izrazito tektonsko pretrto. Strma pobočja ter krhki, močno pretrti apnenci, ki so dovzetni za fizikalno preperevanje, dodatno prispevajo k splošni nestabilnosti terena. Namen diplomskega dela je bil opisati obseg podora ter opredeliti njegove strukturne, sedimentološke in geomorfološke značilnosti. Za lažjo analizo območja, ki je zaradi strmih pobočij nevarno in nedostopno, smo izdelali 3D model območja.
Planinsko pot ogroža več kritičnih mest, kjer zaradi podorov in aktivno se krušečih prelomnih con kamninski material neposredno pada na traso poti. Na območju Žrela smo prepoznali tri glavna podorna mesta ter več manjših. Pod podorom v zahodni steni je približno 10 metrov dolg odsek poti postal popolnoma neprehoden, ker so varovala popolnoma uničena.  Pod obema podornima območjema v južni steni je poškodovan del poti bistveno daljši, saj skalni material neprestano pada na pobočje pod steno in v grabnu pod Žrelom. Na melišču pred vstopom v steno je jasno izražen transport materiala v obliki drobirskega toka, kar dodatno potrjuje aktivnost pobočnih procesov in njihovo neposredno ogrožanje planinske poti. V vzhodni steni skalnega ostenja je prisotnih več prelomov, razpok in manjših podorov, ki povzročajo stalno padanje materiala na spodnji del poti. Varovala so bila v preteklosti pogosto poškodovana ali uničena, potrebne so bile redne obnove. Na podlagi rezultatov je mogoče sklepati, da nadaljnje sanacije poškodovane poti ne bi predstavljale trajne rešitve. Kot dolgoročnejši ukrep zato predlagan umik trase poti v varnejše območje izven prelomnih con.</dc:description><dc:publisher>N. Pesjak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 09:00:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183399</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
