<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183395"><dc:title>Vpliv elektrolitske sestave napitkov brez ogljikovih hidratov na rehidracijo po telesni obremenitvi: enojno slepa eksperimentalna navzkrižna študija pri enem preiskovancu</dc:title><dc:creator>Draksler,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Lovro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamut,	Andraž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidracija</dc:subject><dc:subject>dehidracija</dc:subject><dc:subject>natrij</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>elektroliti</dc:subject><dc:subject>indeks hidracije 
napitkov</dc:subject><dc:subject>rehidracija brez ogljikovih hidratov</dc:subject><dc:description>Ustrezna hidracija je bistvenega pomena za ohranjanje telesne zmogljivosti, učinkovito 
regeneracijo po telesni aktivnosti in ohranjanje splošnega zdravja. Za namen hidracije se pri 
rekreativnih športnikih pogosto uporabljajo izotonični napitki, ki večinoma vsebujejo 
enostavne sladkorje. Prekomerna količina zaužitega sladkorja pri splošni populaciji hkrati 
predstavlja širok javnozdravstveni problem, ki je prepoznan kot dejavnik tveganja za razvoj 
debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni.  
Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv hidracijskih napitkov brez dodanih 
enostavnih sladkorjev oziroma drugih ogljikovih hidratov, vendar z različnimi 
koncentracijami natrijevih ionov, na rehidracijo po telesni aktivnosti. Izvedli smo enojno 
slepo, navzkrižno, pilotno raziskavo pri enem preiskovancu, ki je v petnajstih 
eksperimentalnih dneh po standardizirani telesni obremenitvi najprej dosegel dehidracijo v 
obsegu 1,5 – 2 % telesne mase, nato pa je v fazi rehidracije zaužil enega od petih različnih 
napitkov, in sicer placebo (voda z aromo) ter štiri napitke z različnimi koncentracijami 
natrijevih ionov (21 mmol/L, 26 mmol/L, 37 mmol/L in 52 mmol/L). Učinkovitost 
rehidracije smo ocenili na podlagi kumulativnega volumna izločenega urina po zaužitju 
napitkov, neto bilance izločene vode in natrija, specifične gostote urina in izračunane 
vrednosti indeksa hidracije napitkov (angl. beverage hydration index, BHI). Dodatno smo 
spremljali tudi variabilnost srčnega utripa (HRV) in subjektivne kazalce počutja.  
Rezultati so pokazali, da so napitki s koncentracijo natrija 37 mmol/L ali več v primerjavi s 
placebom v okviru ponovljenih meritev pri enem preiskovancu statistično značilno zmanjšali 
diurezo, zvišali BHI in povečali zadrževanje tekočine v telesu. Med napitkoma z 37 mmol/L 
in 52 mmol/L natrija nismo ugotovili bistvenih razlik glede BHI in kumulativnega volumna 
izločenega urina. Pri HRV nismo ugotovili statističnih razlik med napitki, zato ti kazalci niso 
omogočili jasnega razlikovanja med posameznimi rehidracijskimi pogoji. Ugotovitve 
magistrske naloge nakazujejo, da je lahko tudi rehidracija z napitki brez ogljikovih 
hidratov/sladkorjev učinkovita, če ti vsebujejo ustrezno koncentracijo elektrolitov, predvsem 
Na+. Zaradi pilotne narave raziskave in vključitve enega samega preiskovanca rezultatov ni 
mogoče neposredno posploševati, vendar predstavljajo uporabno izhodišče za nadaljnje 
raziskave na večjih vzorcih pri razumevanju hidracije brez sladkorjev in ogljikovih hidratov.</dc:description><dc:publisher>[N. Draksler]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
