<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183393"><dc:title>Pomen zdravega življenjskega sloga v predkoncepcijskem obdobju</dc:title><dc:creator>Golob,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>predkoncepcijsko obdobje</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>reproduktivno zdravje</dc:subject><dc:subject>izidi nosečnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Predkoncepcijsko obdobje predstavlja ključno okno priložnosti za izboljšanje zdravja žensk pred zanositvijo, saj se pomembne faze razvoja zarodka odvijajo že v prvih tednih nosečnosti, ko ženska pogosto za nosečnost še ne ve. Zdrav življenjski slog, ki vključuje kakovostno prehrano in redno telesno aktivnost, lahko prispeva k zmanjšani obolevnosti in umrljivosti mater ter otrok. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature preučiti učinek prehrane in telesne aktivnosti kot dejavnikov življenjskega sloga na predkoncepcijsko obdobje ter izide nosečnosti. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah DiKUL, PubMed in ScienceDirect. Iskali smo slovensko in angleško literaturo, izdano med letoma 2016 in 2026. Članki so bili izbrani glede na vsebinsko ustreznost, leto izdaje, jezik in dostopnost celotnega besedila. Potek izbora literature je prikazan s PRISMA diagramom, vse vključene študije pa so bile ovrednotene glede kakovosti. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih osem študij. Ugotovitve kažejo, da so kakovostni prehranski vzorci, bogati s sadjem, zelenjavo in polnovrednimi živili, ter ustrezna preskrbljenost s ključnimi mikrohranili povezani z nižjim tveganjem za gestacijsko hipertenzijo in gestacijski diabetes mellitus. Zmerna predkoncepcijska telesna aktivnost prav tako znižuje tveganje za gestacijski diabetes mellitus in neugodne izide nosečnosti, medtem ko pretirana vadba lahko zmanjša plodnost. Zaščitni učinki posameznih dejavnikov se med seboj dopolnjujejo in seštevajo. Kljub temu podatki kažejo, da le približno tretjina žensk dosega priporočeno raven telesne aktivnosti pred zanositvijo. Razprava in zaključek: Prehrana in telesna aktivnost v predkoncepcijskem obdobju sta pomembna zaščitna dejavnika za zdravje matere in otroka. Prehranske navade se ob nastopu nosečnosti večinoma ne spreminjajo, zato je ozaveščanje smiselno že pred zanositvijo. Babica ima pri tem ključno vlogo, saj lahko s celostnim pristopom prepoznava dejavnike tveganja in ženske spodbuja k zdravemu načinu življenja. Smiselno je razmišljati o sistemski vključitvi prehranskega in gibalnega svetovanja, vključno z mikrohranili, v rutinsko predkoncepcijsko obravnavo v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[A. Golob]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 08:34:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
