Starejši uporabniki prepovedanih drog in njihove izkušnje s formalno pomočjoJerman, Katarina (Avtor) Sande, Matej (Mentor) uživalci mamilodvisnost od mamiloskrba starostnikovstarejši uporabniki prepovedanih drogformalna pomočpotrebeizkušnjeMagistrsko delo se osredotoča na preučevanje potreb starejših uporabnikov prepovedanih drog in njihovih izkušenj s programi pomoči, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog v Sloveniji. Teoretični del zajema predstavitev značilnosti starejših uporabnikov prepovedanih drog skozi tipologije. Predstavljeni so socialno integracijski ter zdravstveni izzivi starejših uporabnikov prepovedanih drog. Nadalje sta predstavljena politika do drog in zakonodajni okvir, ki je podlaga za oblikovanje nacionalnega sistema pomoči, ter primeri praks, ki so se v tujini izkazale kot uspešne pri podpori starejšim uporabnikom drog. V Sloveniji starostno prilagojeni programi, kljub izrazitem naraščanju števila starejših uporabnikov prepovedanih drog v programih, še niso vzpostavljeni. V empiričnem delu je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop s polstrukturiranimi intervjuji. Namen raziskave je bil prepoznati potrebe starejših uporabnikov prepovedanih drog v zvezi s formalno pomočjo, prikazati izkušnje z obstoječimi programi, prepoznati vlogo programov pri reševanju stisk ter prispevati k razmisleku o starostno prilagojenih programih in pristopih dela. Podatki so bili analizirani z metodo kvalitativne vsebinske analize pripovedi šestih uporabnikov prepovedanih drog, ki so bili starejši od 40 let. Rezultati kažejo, da so potrebe starejših uporabnikov prepovedanih drog prepletene in povezane z zdravstvenimi posledicami uporabe drog, stabilnim bivanjem, zaposlitvijo in podporo v duševnih stiskah. V programih se soočajo z izzivi, vezanimi na organizacijo, togost programov javnega zdravstva, kar prispeva k pragmatizaciji pričakovanj do programov. V programih javnega zdravstva doživljajo stigmatizacijo, nevladne organizacije pa predstavljajo sprejemajoče okolje in izkušnje podpore pri urejanju življenjskega položaja starejših uporabnikov prepovedanih drog. Vloga programov se pokaže kot večdimenzionalna, od podpore nevladnih organizacij pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev, stabilizacijske vloge substitucijskih zdravil, do prekinitve uporabe v visokopražnih programih. Predlogi, ki bi izboljšali položaj starejših uporabnikov prepovedanih drog so vezani na izboljšanje organizacije in dopolnitve obstoječih programov ter na razvoj starostno prilagojenih programov, ki bi z integriranimi storitvami odgovarjali na kompleksne potrebe.K. Jerman20262026-06-12 08:30:45Magistrsko delo/naloga183389sl