<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183376"><dc:title>PRIMERJALNA ANALIZA PREVAJANJA ANGLEŠKIH JEZIKOVNIH ELEMENTOV V TURISTIČNIH BESEDILIH V FRANCOŠČINO IN SLOVENŠČINO Z ORODJEM DEEPL</dc:title><dc:creator>Kovač,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vaupot,	Sonia	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevajanje turističnih besedil</dc:subject><dc:subject>strojni prevajalnik</dc:subject><dc:subject>angleški jezikovni elementi</dc:subject><dc:subject>podomačitev in potujitev</dc:subject><dc:subject>kontrastivna analiza</dc:subject><dc:description>Turizem in turistični diskurz sta v veliki meri pod vplivom angleščine, ne le zato, ker je angleščina mednarodni jezik, vendar tudi zato, ker se turistična besedila vse pogosteje pojavljajo v digitalnem svetu in ne več le v tiskani obliki. Razvoj umetne inteligence in strojnih prevajalnikov so še dodatno spremenili pisanje in prevajanje turističnih besedil. Zato sem se odločila, da v magistrski nalogi raziščem kako strojni prevajalnik DeepL prevaja angleške jezikovne elemente v turističnih besedilih iz angleščine v francoščino in slovenščino. Pri kontrastivni analizi prevodov v francoščino in slovenščino sem se opirala na tri glavne teorije, in sicer Newmarkovo teorijo komunikativnega in semantičnega prevajanja, Nidino teorijo funkcionalne in formalne ekvivalence in Venutijevo teorijo podomačitve in potujitve, s pomočjo katerih sem določila glavne prevajalske strategije v obeh jezikih. 
Korpus je sestavljen iz petih delov, vsak del pa vključuje tri turistična besedila iz določenega področja turizma (kultura, narava, gastronomija, hotelirstvo in besedila turističnih agencij). Primerjalna analiza je pokazala večje razlike v prevajalskih strategijah v francoščini in v slovenščini. DeepL namreč pri prevajanju v francoščino pogosteje sledi strategijam podomačitve, saj uspešneje najde ustrezne domače ekvivalente in komunikativne prevode, zato so besedila bolj tekoča in dosegajo funkcionalno ekvivalenco. Slovenščina pa skoraj dvakrat pogosteje ohranja vpliv angleškega izvirnika in dopušča prisotnost neprevedenih angleških izrazov, kar kaže manj izrazito težnjo po terminološki standardizaciji. Prav tako raziskava pokaže, da slovenski prevodi s strojnim prevajalnikom DeepL vsebujejo več prevodnih in pravopisnih napak, medtem ko prevodi v francoščino zahtevajo manj človeške intervencije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 07:16:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
