<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183330"><dc:title>Negativna čustva v mladinskih problemskih romanih na temo smrti in posebnih potreb</dc:title><dc:creator>Bohinc,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Virk,	Tomo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žbogar,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>problemski roman</dc:subject><dc:subject>negativna čustva</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>junaki s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>biblioterapija</dc:subject><dc:subject>književnost pri pouku slovenščine.</dc:subject><dc:description>Problemski mladinski romani otroke in mladostnike soočajo z različnimi socialnimi temami, ki so del njihovega širšega okolja. Čeprav naj bi živeli v odprti, strpni in sprejemajoči družbi, še vedno obstajajo zamolčane tematike. V magistrskem delu zato analiziramo šest mladinskih problemskih romanov, Sin, Na svidenje, Lara!, Poglej skozi okno, Kit na plaži, Bratov kožuh in Vpij potiho, brat!, s katerimi slovenski in tuji avtorji želijo mladim bralcem približati temo smrti in posebnih potreb. Temi sta si na prvi pogled nekompatibilni, vendar z nadaljnjo analizo ugotovimo, da se v vseh romanih literarni junaki srečujejo z žalovanjem, kar se kaže prek izražanja različnih negativnih čustev. Čeprav se v stroki poudarja, da tabujskih tem sploh ne zaznavamo več, se kaže v mladinski književnosti težnja po ponovni zamolčanosti določenih tematik, kljub temu da so del naravnega cikla vsakega posameznika, kar nakazuje, da živimo v družbi, ki želi otroke in mladostnike pred določenimi temami »zaščititi«. S pomočjo literature lahko otroke in mladostnike spodbudimo k razmišljanju o temah in izkušnjah, ki jih sami niso doživeli, vendar jih lahko s pomočjo doživljanja literarnih junakov dobro spoznajo in jih poskušajo umestiti v širši kontekst. Branje mladinskih problemskih romanov posameznikom omogoča pogovor o lastnem doživljanju, kar dosežemo s pomočjo biblioterapije. Vedno bolj se izpostavlja vloga učiteljev slovenščine, da se  z mladimi bralci v varnem učnem okolju pogovarjajo o  problemskih mladinskih besedilih. Preko pogovorov o teh temah spodbujajo/krepijo empatijo učencev in odpirajo pogovore, ki vodijo k strpnosti in sprejemanju vseh posameznikov družbe. Izhajajoč iz teoretičnih spoznanj literarne vede in psihologije želimo dokazati, da negativna čustva literarnih junakov lahko sprožajo pozitivne bralne občutke. Tudi ozaveščanje in vpogled v življenje marginaliziranih posameznikov (s tem mislimo na osebe s posebnimi potrebami) omogoča bralcem spoznavanje novih svetov in razvijanje kritičnega, ustvarjalnega in doživljajskega branja. Pri tem izpostavljamo, da pri literarni empatiji pomembno vlogo igra čustvena inteligenca literarnih junakov, tako kot bralcev samih.</dc:description><dc:publisher>[N. Bohinc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-06-11 07:16:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183330</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
