Gibalni odmor v slovenskih osnovnih šolah - razširjenost in primeri dobre prakseTopole, Nika (Avtor) Markelj, Neja (Mentor) gibalni odmorosnovna šolarazširjenosttelesna dejavnostprimeri dobre prakseGibalni odmor je dejavnost, namenjena ne le telesni, ampak tudi psihični razbremenitvi in blaženju posledic monotonih dejavnosti, kot je sedenje v šoli. Predstavlja tudi prispevek k doseganju priporočil dnevne količine telesne dejavnosti in izboljšuje storilnost. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razširjenost gibalnega odmora v slovenskih osnovnih šolah ter predstaviti primere prakse z namenom pomoči šolam pri njegovem vpeljevanju. Zanimale so nas značilnosti gibalnega odmora in povezanost teh z njegovo izvedbo, poleg tega pa smo želeli najti tudi razloge, zakaj šole gibalnega odmora ne izvajajo. V raziskavi je sodelovalo 56 osnovnih šol iz celotne Slovenije. Podatke za kvantitativni del raziskave smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Poleg opisne statistike smo preverjali še razlike ter odnose med spremenljivkami. Pri vseh testih smo preverjali statistično značilnost s 5-odstotno stopnjo tveganja. V drugem delu smo s pomočjo polstrukturiranega vprašalnika za študijo primerov pridobili vpogled v izvajanje gibalnega odmora na treh šolah in naredili vsebinsko analizo odgovorov. Ugotovili smo, da večina šol izvaja gibalni odmor, od tega 88 % vsakodnevno. Večinoma poteka organizirano po razporedu. Vsebine delno določajo učitelji, delno pa imajo otroci prosto izbiro. Gibalnega odmora šole ne prilagajajo vremenu. Analiza je pokazala, da med regijami ne prihaja do statistično značilnih razlik v pogostosti izvajanja gibalnega odmora. Prav tako ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med številom učencev na osrednji šolski enoti in pogostostjo izvajanja gibalnega odmora. Opazili pa smo, da število učencev na podružnični šoli pomembno vpliva na pogostost izvajanja gibalnega odmora (p = ,023); korelacija je zmerna in pozitivna, pojasnimo lahko 26,4 % variance pogostosti izvajanja gibalnega odmora na podružničnih šolah (F(1,20) = 7,18; p = ,014). Med številom učiteljev in pogostostjo izvajanja gibalnega odmora ne prihaja do statistično značilne povezanosti. Razlike med lokacijo šole in pogostostjo izvajanja gibalnega odmora so bile statistično neznačilne. V večini primerov materialni pogoji nimajo statistično značilnega vpliva na pogostost izvajanja gibalnega odmora, razen »ploščadi pred/za šolo« (p = ,01). Rezultati kažejo, da samo izvajanje gibalnega odmora še ne zagotavlja njegove kakovosti in doseganja celotnega potenciala. Ključnega pomena so premišljeno načrtovanje, jasna organizacija, podpora vodstva, sodelovanje zaposlenih ter vključevanje športnega pedagoga kot strokovnega koordinatorja. Primeri prakse so pokazali, da je gibalni odmor kakovostnejši takrat, ko je umeščen v urnik, se izvaja redno, vključuje vse učence, poteka po vnaprej določenem razporedu in učencem omogoča določeno mero izbire. Zaradi majhnega in verjetno pristranskega vzorca rezultatov ne moremo posploševati na vse slovenske osnovne šole. Kljub temu raziskava predstavlja pomemben vpogled v trenutno stanje ter izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje priporočil za kakovostno izvajanje gibalnega odmora.20262026-06-11 07:15:19Magistrsko delo/naloga183327sl