<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183281"><dc:title>Uporabnost kamnin iz Liburnijske formacije za proizvodnjo agregata za betone</dc:title><dc:creator>Sevšek,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mladenovič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogan Šmuc,	Nastja	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Mirijam	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>apnenec iz Liburnijske formacije</dc:subject><dc:subject>organske primesi</dc:subject><dc:subject>agregat</dc:subject><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>odpornost proti zmrzovanju</dc:subject><dc:description>Izkopne materiale na trasi drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom predstavljajo kamnine zgornjekredne–paleogenske flišne formacije, alveolinsko-numulitni apnenec, apnenec Liburnijske formacije in apnenec Trsteljske formacije. Apnenci so se v okviru projekta v letu 2022 začeli uporabljati kot agregati v betonih. V letu 2023 je bila v okviru tekoče kontrole kakovosti ugotovljena nezadostna odpornost proti zmrzovanju betonov, in sicer tistih, v katerih je bil uporabljen agregat iz Liburnijske formacije. V okviru raziskovalnega dela je bil vzorčevan reprezentativni vzorec apnenca iz Liburnijske formacije. Iz njega so bile v laboratoriju pripravljene frakcije agregata za beton. Na kamnini in na frakcijah agregata so bile izvedene mehansko-fizikalne, geometrijske in kemijske preiskave. Izvedena je bila tudi mineraloško petrografska analiza, ki je v kamnini potrdila prisotnost organske komponente, bitumna in pirita. Da bi ugotovili vpliv agregata iz apnenca Liburnijske formacije na hidratacijo betona, so bili izdelani betoni z različno količino agregata. Ugotovljeno je bilo, da v betonu, ki vsebuje 100 mas. % agregata, superplastifikator ni deloval, zato je beton netransportabilen in nevgradljiv. Tudi aerant ni bil učinkovit, zato se ni razvil sistem umetnih por, ki zagotavlja odpornost betona proti zmrzovanju. Ta beton ima sicer najvišjo gostoto, najvišjo trdnost in najboljšo odpornost na prodor vode. Petrografska analiza betona kaže, da je agregat iz apnenca iz Liburnijske formacije zaradi primesi bitumna in drugih organskih komponent povzročil spremembe v mehanizmu strjevanja betona. Hidratacijski produkti se po sestavi niso spremenili, glavna produkta sta C-S-H gel in portlandit, vendar ju je v cementni matrici, zlasti na področju stika s temi agregatnimi zrni, očitno manj. Manj reakcijskih produktov pomeni višjo kapilarno poroznost matrice in razvoj stika s šibko kohezijo med zrni agregata in cementno matrico. Posledica je slaba odpornost betona proti zmrzovanju. Apnenec iz Liburnijske formacije torej ni primerna surovina za agregat za betone, saj z njim ni mogoče proizvesti kakovostnih in trajnih betonov.</dc:description><dc:publisher>J. Sevšek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-10 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
