<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183274"><dc:title>Izdelava kovinskega mostička s kompozitno slojeno faseto in polnokompozitnega mostička s tehniko rezkanja</dc:title><dc:creator>Kancler,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>kompoziti</dc:subject><dc:subject>tehnologija CAD/CAM</dc:subject><dc:subject>Ambarino</dc:subject><dc:description>Uvod: Cilj vsake protetične oskrbe je zagotoviti optimalno funkcionalnost in estetski videz. V sodobnem času postajata estetski videz in minimalna invazivnost postopkov vse pomembnejša dejavnika. Kompozit je smolnat material, obarvan kot zob, ki se v zobozdravstvu uporablja za različne namene. Gre za vsestranski material, ki ga je mogoče oblikovati ter prilagoditi naravni barvi in obliki zoba, kar zagotavlja bolj estetski rezultat. Kompoziti so na makroskopski ravni iz dveh ali več različnih materialov. Sestavljeni so iz matice, utrjevalne faze in dodatka za vezavo teh dveh faz. Ambarino je nov in napreden material v zobni protetiki z izjemnimi lastnostmi, kot so večja elastičnost, vzdržljivost, manjša krhkost ter optimalno razmerje med polimeri in keramiko. Modul elastičnosti je ključnega pomena, saj določa sposobnost materiala, da absorbira učinke žvečenja. To omogoča, da se restavracija pod pritiskom upogne in prilagodi, kar zmanjšuje tveganje za zlome in odkruške pri vseh vrstah restavracij. Namen: Namen diplomskega dela je pregled obstoječe strokovne literature o izdelavi kovinskega mostička s kompozitno slojeno faseto in polnokompozitnega mostička s tehniko rezkanja. Primerjamo in opisujemo tudi postopek izdelave teh vrst zobnih mostičkov. Cilj je predstaviti ključne faze izdelave, prednosti in slabosti posameznih vrst mostičkov ter njihovo praktično uporabo v zobni protetiki. Poudarek je na tehnologijah in metodah, ki se uporabljajo pri izdelavi. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, ki vključuje pregled in analizo strokovne literature o zobni protetiki, ki smo jo pridobili v spletnih virih z iskalnikom Google Scholar. Glavni vir informacij so bili članki, objavljeni v različnih znanstvenih revijah, in strokovne knjige. Analizirali smo obstoječe vire o materialih in postopkih izdelave. V praktičnem delu diplomskega dela smo v laboratoriju izdelali dva mostička. Pri obeh mostičkih smo za modelacijo uporabili program Exocad. Prvega smo nato rezkali iz hibridnega materiala Ambarino v rezkalni enoti, ogrodje drugega pa natisnili s tehnologijo SLM in ga nato slojno fasetirali s kompozitnim materialom. Rezultati: V laboratoriju smo izdelali dva mostička s tehnologijo CAD/CAM. Kovinsko ogrodje prvega mostička smo izdelali s tehnologijo SLM, na ta mostiček smo potem v slojih nanašali kompozit. Drugi mostiček smo izrezkali iz hibridnega materiala Ambarino in ga dokončno obdelali. Razprava in zaključek: Po končani izdelavi obeh mostičkov smo ugotovili, da je čas izdelave polnokompozitnega mostička krajši kot izdelava mostička s kovinskim ogrodjem. Kovinsko ogrodje s kompozitno faseto zagotavlja boljšo trdoto. Prav tako je izdelava kovinskega ogrodja veliko krajša zaradi sistema CAD ali sistema modeliranja v programu Exocad, saj se čas modeliranja in izdelave skrajša vsaj za polovico.</dc:description><dc:publisher>[K. Kancler]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-10 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183274</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
