<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183240"><dc:title>Izgorelost med slovenskimi novinarji</dc:title><dc:creator>Arhar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>novinar</dc:subject><dc:subject>novinarstvo</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>obremenitev</dc:subject><dc:description>Novinarstvo je poklic, ki ga vse bolj zaznamujejo stres, hitrost in spreminjajoče se okolje. Posledice in odzivi na to se kažejo tudi v obliki izgorelosti, ki je med novinarji vse bolj izrazita. Pojavlja se predvsem v srednji in mlajši generaciji novinarjev, zato je pomembno spremljanje trenda pojavnosti izgorelosti v novinarski populaciji. Marsikateri novinar namreč zaradi izgorelosti zapusti poklic. V ta namen je bila v okviru magistrskega dela izvedena raziskava med slovenskimi novinarji. Podatki so bili zbrani z dvema anketnima vprašalnikoma (eden je bil namenjen aktivnim novinarjem, drugi nekdanjim) in analizirani s statističnimi metodami v Microsoft Excel in SPSS. Zbiranje podatkov je potekalo med 22. 1. in 3. 2. 2026, skupaj je sodelovalo 221 anketirancev.
Rezultati raziskave so pokazali, da je med slovenskimi novinarji v povprečju prisotna zmerna stopnja izgorelosti. Med simptomi so najpogosteje izpostavljeni pozabljivost, težave s koncentracijo in fizična izčrpanost. Tako simptomi kot stopnje izgorelosti se sicer močno razlikujejo med posamezniki. Višja stopnja splošne izgorelosti se pojavlja pri novinarjih mlajših od 40 let, medtem ko izgorelost povezano z delom ter z delom z ljudmi in viri informacij najbolj občutijo novinarji starejši od 40 let. Dejavniki delovnega okolja bistveno bolj vplivajo na izgorelost zaposlenih v zasebnih medijih.
Raziskava je pokazala, da sta izgorelost in stres najpogostejša razloga za zapuščanje novinarskega poklica, nista pa edina. V okviru raziskovanja so bili oblikovani predlogi izboljšav za zmanjšanje tveganja za nastanek izgorelosti med novinarji. Hkrati raziskava predstavlja kontinuiteto pri sicer redkem raziskovanju izgorelosti med novinarji v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[K. Arhar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-09 11:50:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183240</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
