Socialnodelovna obravnava »mater samohranilk« v Sloveniji med letoma 1955 in 1991Buda, Tanja (Avtor) Leskošek, Vesna (Mentor) enostarševska družina v slovenskem socializmumati in otrokočetovstvoimunitarna moškostsocialno deloDisertacija obravnava zgodovino socialnodelovne obravnave samskih mater v Sloveniji med letoma 1955 in 1991 ter analizira, kako so se v različnih obdobjih socialistične ureditve oblikovali institucionalni in družbeni odzivi na to skupino žensk. Raziskovalna vprašanja so usmerjena v razumevanje, kako je družba v socializmu konstruirala samske matere, katere diskurzivne in institucionalne mehanizme je uporabljala ter kakšne posledice so imele te prakse za položaj žensk in otrok. Osrednji koncept je imunitarna moškost, s katerim avtorica poimenuje sistemsko toleranco do odsotnosti očetov in moških partnerjev iz življenja otrok in mater. Gre za pojav, ki presega individualne odločitve, saj je bil podprt z zakonodajnimi, administrativnimi in kulturnimi mehanizmi, ki so legitimirali neodgovornost moških in prelagali breme skrbi na ženske. Empirična podlaga zajema arhivske spise centrov za socialno delo, članke iz revije Naša žena, diplomske naloge s Fakultete za socialno delo ter intervjuje z upokojenimi socialnimi delavkami. Ti viri omogočajo triangulacijo perspektiv – institucionalne, javno-medijske, akademske in izkustvene – ter celovit vpogled v obravnavano tematiko. V teoretskem okviru se disertacija naslanja na feministične pristope in sociologijo družine, ki patriarhat razumejo kot preplet ekonomskih, institucionalnih in kulturnih mehanizmov. V tem okviru koncept imunitarne moškosti deluje kot inovativno analitično orodje za razumevanje privilegijev moških in njihovih učinkov na družinske politike. Analiza pokaže, da so bile samske matere v obdobju socializma obravnavane predvsem skozi prizmo njihove domnevne »pomanjkljivosti« – odsotnega moškega. Diskurzi v Naši ženi in drugih besedilih so nihali od stigmatizacije v 50. in 60. letih, preko delne legitimacije v 70., do ponovne normativizacije dvostarševske družine v 80. letih. Socialno delo se je večinoma osredotočalo na blaženje posledic ranljivosti, redkeje pa na sankcioniranje moških. Disertacija prispeva k razumevanju zgodovinskih patriarhalnih struktur in njihovih vplivov na socialno delo ter hkrati odpira prostor za refleksijo sodobnih politik, saj številni problemi samskih mater ostajajo aktualni še danes.[T. Buda]20262026-06-09 09:00:26Doktorsko delo/naloga183233sl